NEDELKOVSKI, Kole Nedev (s. Vojnica, Veleshko, 16. ⅩⅠⅠ 1912 – Sofija, Bugarija, 2. Ⅸ 1941) – poet, revolucioner i nacionalen deec. Po zavrshuvanjeto na osnovnoto uchilishte vo rodnoto selo se zapishuva vo Veleshkata gimnazija, no poradi siromashtijata ja napushta i raboti kako moler vo Skopje (1922–1933). Uchestvuva vo progresivnoto rabotnichko dvizhenje, vo 1931 g. se vkluchuva vo neformalnata literaturna grupa, a potoa i vo Makedonskata mladinska revolucionerna organizacija (MORO), koja formira jadra i vo drugi mesta vo Makedonija, kade shto se prouchuva makedonskata istorija i jazikot. Se zblizhuva so K. Racin i so mladiot poet V. Markovski. Pochnuva i samiot da pishuva stihovi. Vo septemvri 1933 g. preku Grcija zaminuva vo Sofija, kade shto isto taka raboti kako moler. Vo toa vreme se objavuvaat povekje makedonski periodichni publikacii so nacionalna orientacija. Od 1937 g. do-agja vo Sofija i chichko mu, knizhevnikot-revolucioner M. Vojnicalija, kako i pisatelkata od Veles V. Timcheva, a naskoro stignuva i V. Markovski. Vo 1938 g. vo sp. „IlÓstraci® IlindenÏ“ ja objavuva svojata prva pesna (na makedonski) „Stojan vojvoda“, a vo slednata godina i drugi stihotvorbi vo istoto spisanie i vo zbornikot „IlindenÏ 1939“. Vo proletta 1939 g. Nedelkovski i Markovski se primeni vo Makedonskiot literaturen kruzhok, kako edinstveni chlenovi shto pishuvaat na majchiniot jazik. Po izleguvanjeto na stihozbirkite na V. Markovski „Narodni bigori“ i „Oginot“ (1938), N. ja predlaga za razgleduvanje vo MLK svojata prva stihozbirka „M”skavici“ i taa e otpechatena vo dekemvri 1939 g. Vo toa vreme vo sofiskata Narodna biblioteka gi otkriva statiite na K. Misirkov vo v. „Mir“ i negovata kniga „Za makedonckite raboti“; ja prepishuva na mashina i MLK predlaga da se preobjavi (vo Vardarskiot del na Makedonija). Zaedno so Markovski, Vapcarov i Abadjiev ja posetuvaat soprugata na Misirkov, gi zemaat za razgleduvanje rakopisite od negovata ostavnina i na 18. Ⅴ 1940 g. K. N. mu pishuva na sinot na Misirkov d-r Sergej Misirkov za „tvoreshtvoto na najgolemiot sin na Makedonija“, za „besmrtniot Makedonec K. Misirkov“ i go zamoluva: „Pa i nie, prokudenite, kade i da se naogjame nadvor od skapata nasha tatkovina, se chuvstvuvame tugjinci i zatoa ne ostanavme gluvi na deloto i idejata na Vashiot nezaboravliv tatko, tuku go pregrnuvame toa delo za da go izgradime so cenata na najmiloto. I taka, daleku od tatkovinata, nie se obedinivme vo edno Makedonsko literaturno drugarstvo, od chieshto ime se osmeliv da Ve zamolam da ni izlezete vo presret za da n“ zapoznaete popodrobno so zhivotot i dejnosta na Vashiot pokoen tatko (biografijata) za da mozheme golemiot borec poodblizu da $ go pretstavime na makedonskata opshtestvenost“. Potoa mu gi isprakjaat (so avtografi) poslednite izlezeni makedonski stihozbirki: „Lunja“ od V. Markovski, „M”skavici“ od K. Nedelkovski, „Motorni pesni“ od N. Vapcarov i dr. MLK podgotvuva makedonska antologija, vo koja avtorot na predgovorot A. Popov pishuva: „Po V. Markovski i K. Racin dojde K. Nedelkovski so svojata kniga ”M”ska-Prvata stihozbirka na Kole Nedelkovski „M’skavici“ posvetena na Filja i Venko Markovski (25. ⅩⅠⅠ 1939) vici”, napishana isto taka na majchin jazik. … Megjutoa, osnoven motiv vo stihozbirkata mu e tatkovinata. Site tagi i stradanja na samiot poet doagjaat ottamu shto zemjata mu e porobena, deka nejziniot narod strada vo ropstvo, deka del od toj narod gnie po tugjina vo beda, razjaduvan od bolkata za rodnata strea“. Vo polovinata na avgust 1941 g., po razgleduvanjeto vo MLK, izleguva negovata vtora stihozbirka „Pesh po svetot“. Kako chlen na makedonska diverzantska grupa, N. trebalo da gi minira redakcijata i pechatnicata na profashistichkiot vesnik „Zora“ i germanskata voena radiostanica vo Sofija, no bugarskata policija utroto rano na 2. Ⅸ 1941 g. doagja da go uapsi, poradi shto toj ja frla pekolnata mashina i se frla od shestiot kat na zgradata. DEL: MÍskavici. Pesni. shPosveta: Na maŸka mikj, Sofi® 1940; PeshÍ po svetotÍ. Stihotvorenia. DelÍ pÍrvi. shPosveta: Na mladite makedonski borcikj, Sofi®, 1941; Sobrano delo. Jubilejno izdanie po povod na 40-godishninata od smrtta na poetot-borec. Predgovor, komentar, izbor i redakcija Todor Dimitrovski, Skopje, 1981. LIT.: Mitko Zafirovski, predgovor kon kn.: Kole Nedelkovski, Pesni, Skopje, 1945, V–Ⅺ; Dimitar Mitrev, Tvorcheskiot pat na Kole Nedelkovski, „Nov den“, Ⅱ, 7–8, Skopje, 1946, 51–57; istiot, Lirikata na Kole Nedelkovski, predgovor kon kn.: Kole Nedelkovski, Stihovi. Uredil Todor Dimitrovski, Skopje, 1958; istiot, Poetot i borecot Kole Nedelkovski, vo kn.; Sto godini veleshka gimnazija, Titov Veles, 1961, 229–237; D-r Sergej Misirkov, Mali spomeni za Kole Nedelkovski i Nikola Vapcarov, „Reporter“, I, 10, Skopje, 9. Ⅺ 1955, 4; Todor Dimitrovski, Kon prouchuvanje deloto na Kole Nedelkovski, „Razgledi“, Ⅲ, 7 (59), Skopje, 1956, 7; istiot, Beleshki za jazikot i pravopisot na Kole Nedelkovski, „Literaturen zbor“, Ⅲ, 2, 1956, 116–119; istiot, Koga e izlezena stihozbirkata „Molskavici“ od Kole Nedelkovski, „Literaturen zbor“, DJDJVIII, 5, 1981, 65–66; Volche Naumcheski, Posledniot den od zhivotot na Kole Nedelkovski, „Nova Makedonija“, ⅩⅤⅠⅠⅠ, 4050, Zabaven prilog, 8. Ⅺ 1957; Slavko Nikolovski, No-vi podatoci za Kole Nedelkovski, „Literaturen zbor“, Ⅺ, 2, Skopje, 1964, 15–17; Peco Temelkovski, Sekjavanja za Kole Nedelkovski, „Literaturen zbor“, ⅩⅠⅠ, 6, 1965, 7–11; Kosta Popovski, ZHivot i delo za Makedonija, „Studentski zbor“, DJDJDJVII, 1034, 9. Ⅵ 1987, 10; Vasil Tocinovski, Novi soznanija za prvoto izdanie na stihozbirkata na Kole Nedelkovski „Molskavici“ od 1939 godina, „Vecher“, Skopje, 28. Ⅷ 1982, 10; istiot, Poet izgnanik, Skopje, 1990; istiot, Kole Nedelkovski. ZHivot i delo, Skopje 1997; Kole Nedelkovski, Izbor. Ibor i predgovor Tomislav Todorovski, Skopje, 1987; Blazhe Ristovski, Koga potochno e izlezena stihozbirkata „Molskavici“ od Kole Nedelkovski, „Literaturen zbor“, DJDJDJII, 2, 1985, 9-19; istiot, Koga e izlezena stihozbirkata „Molskavici“ od Kole Nedelkovski (Istorijatot i znachenjeto vo nashiot literaturen razvitok), vo kn.: Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija, Ⅱ, Skopje, 1989, 474–485; Dimche Adji Mitreski, Sekjavanja za Kole Nedelkovski, vo kn.: Sekjavanja za nastani i za lichnosti od makedonskoto revolucionerno dvizhenje. Izbor, predgovor i redakcija Kuzman Georgievski, Skopje, 1997, 153-167. Bl. R. Panche Nedelkovski
Кирилична верзија на написот
НЕДЕЛКОВСКИ, Коле Недев