METODIJ, SV. (Solun, megju 810–815 – Velegrad, Moravija, 6. Ⅳ 885) & monashko ime (svetovnoto ne e posvedocheno) na vizantiskiot arhont i slovenski prosvetitel, moravski arhiepiskop i knizheven deec. Najstar sin, roden vo ugledno semejstvo na drungarot Lav i Marija od Solun. Najverodostoen izvor za nego e Prostranoto (panonsko) zhitie, napishano od sv. Kliment Ohridski. Pretstaven e kako umen, hrabar i silen ushte od mladosta. Na 20-godishna vozrast postaven za arhont (upravnik) na slovensko knezhevstvo. Edni pretpolagaat deka toa se naogjalo vo Makedonija, vo Strumichko-bregalnichkiot kraj (i deka tamu go prevel Zakonot za sudenje na lugjeto na slovenski so Sv. Metodij, gjakonikot na juzhniot dzid vo crkvata vo Kurbinovo (ⅩⅠⅠ v.) grchko pismo), a drugi – vo Bitinija, zapadna Mala Azija do Bosfor, kade shto imalo mnogubrojni sloven-ski semejstva importirani od Solunsko. Po 10-godishna administrativno-voena sluzhba se povlekol vo manastir na planinata Olimp (Mala Azija) i se zamonashil. Povekje podrobnosti za nego se poznati po 861, koga mu se pridruzhil na brata si Konstantin Filosof vo Hazarskata misija. Tamu e pretstaven kako pomoshnik na pomladiot brat, no verojatno imal i drugi vazhni diplomatski obvrski. Po vrakjanjeto od Hazarija imperatorot Mihail Ⅲ i patrijarhot Fotij mu predlozhile arhiepiskopski chin, no toj odbil; prifatil da bide samo igumen na manastirot Polihron so 70 monasi, megju koi verojatno imalo i Sloveni. Kaj nego chesto prestojuval brat mu Konstantin. So pravo se pretpolaga deka tamu bilo sozdadeno prvoto slovensko pismo i od preselenite Sloveni tamu si izbrale svoi uchenici. Najvazhnoto delo, zaednichko so brata mu, e prosvetitelskata Moravska misija od opshtoslovensko i evropsko znachenje. Svecheno isprateni od vizantiskiot imperator i od patrijarhot, Brakjata i uchenicite, so prevodi na najvazhnite bogosluzhbeni knigi, bile radosno dochekani od velikomoravskiot knez Rastislav. Toj im dal dobri uslovi za rabota i nabrgu podgotvile nov podmladok za vrshenje bogosluzhbi. No Rastislav, vo 864 pobeden od germ. kral Ludvig, nemal mozhnost da ja shtiti slovenskata bogosluzhba od germanskoto sveshtenstvo so latinski jazik. Po tri godini Brakjata planirale da se vratat, no zadrzhani od knezot Kocel ostanale vo Panonija ushte edna godina i tamu podgotvile slovenski kadar. Sv. Kiril i sv. Metodij, srednovekovna minijatura Vo 867 g. vo Vizantija se sluchile golemi promeni vo dinastijata i vo crkovniot vrv, pa namesto vo Carigrad, Brakjata trgnale so moshtite na sv. Kliment Rimski vo Rim da baraat od papata dozvola za slov. bogosluzhba. Vo Rim bile svecheno dochekani od papata Adrijan, no na soglasnosta chekale dolgo. Po smrtta na sv. Kiril vo Rim (869), Metodij ostanal sam da ja rakovodi Slovenskata misija. Vo 870 se vratil vo Panonija, no Kocel baral od papata Metodij da bide rakopolozhen za arhiepiskop, za da mozhe da organizira samostojna crkva. Metodij povtorno odi vo Rim i se vrakja kako arhiepiskop Panonski, no srekjava ogorchena reakcija od bavarskoto sveshtenstvo od Salcburg, pod chija jurisdikcija se naogjala Panonija. Metodij bil faten, suden, maltretiran i zatvoren dve i pol godini. Po intervencija od noviot papa Jovan Ⅷ bil pushten, no vo Panonija vekje ne se vratil, a otishol vo Moravija i rabotel pod moshne teshki uslovi. Vo 879 strogo mu bilo zabraneto da sluzhi na slovenski, pa tretpat odi vo Rim da se pravda. Spored 13 gl. na ZHM, vo 881 g. otishol vo Carigrad i otkako ostavil tamu dvajca od svoite uchenici (sveshtenik i gjakon) i bogosluzhbeni knigi, se vratil vo Moravija. Po tretoto patuvanje vo Rim Metodij se oddava na knizhevna rabota. Zaedno so dvajca svoi uchenici brzopisci go prevel do krajot Stariot zavet,Nomokanonoti Paterikot. Pochinal na 6 april st. st. 885; bil opean na latinski, grchki i slovenski i pogreban vo golemata crkva vo Velegrad. LIT.: S. B. BernshteŸn, Konstantin Filosof i MefodiŸ; P. Dinekov, SlavяnskiŸ prosvetitelÏ MefodiŸ, Sofiя 1985; F. V. Maresh, Jazikot na slov. prvouchitel Metodij, Kirilo-Metod. (st. slov.) period i K.-M. tradicija vo Maked., Skopje 1988, 71-76; Christianitdz among the Slavs, Roma 1988; S. Nikolova, Metodiя, K.-M. E Ⅱ, S.
Кирилична верзија на написот
МЕТОДИЈ, СВ