MAKEDONSKOTO NACIONALNO MALCINSTVO VO REPUBLIKA GRCIJA – domorodno makedonsko naselenie so lokalna etnichka kultura, sostaven del od makedonskata etnichka kultura. Predcite na ova naselenie vo provincijata Makedonija i vo nejzinoto sosedstvo se evidentirani vo ranoto srednovekovje pod iminjata Draguviti, Sagudati, Rinhini, Velegiziti, Vojuniti i dr. Makedonskoto naselenie na ovoj prostor kontinuirano mozhe da se sledi i vo turskoto srednovekovje. Po vojnite vo pochetokot na ⅩⅩ v. (1912/13 i 1923) vo grchkata drzhavna teritorija bila vkluchena okolu 51% od vkupnata makedonska etnichka teritorija. Progonot na Makedoncite od nivnite vekovni ognishta trael 38 godini (1912–1950) i se realiziral vo shest nasoki: vo balkanskite zemji, vo SSSR i vo zemjite od Istochniot blok, vo Evropa i vo prekuokeanskite zemji. Vo soglasnost so idejata za sozdavanje nacija-drzhava, Grcija razvila metodologija i praktika za grciziranje na site gragjani preku sistemot na kazni i eliminacija na „neposlushnite“. Makedoncite vo Grcija pripagjaat na dve konfesii: pravoslavno hristijanstvo i islam (protestantizmot i unijatstvoto se pojavuvaat pri krajot na ⅩⅠⅩ v.). Makedonskoto naselenie so islamska vera, t.n. Pomaci, se skoncentrirani glavno vo pogranichnoto podrachje na RGR. kon Trakija. Makedoncite ne uzhivaat malcinski prava vo RGR. Nivnata politichka partija „Vinozhito“ vodi uspeshna vnatreshna i nadvoreshna politika vo borbata protiv grchkiot ekstremen nacionalizam. Egejskiot del na Makedonija zafakja priblizhno polovina od vkupnata makedonska etnichka teritorija – 34.153 km². Granicite na teritorijata na Egejskiot del na Makedonija do 1913 g. vo golem del bile istovremeno i etnografski granici. Severnata granica (1912) so RB (Pirinskiot del na Makedonija) i RM ja seche etnichka Makedonija na polovina vo nepravilna horizontalna nasoka. Istochnata granica e so Trakija i po taa linija go opfakja makedonskiot predel CHech, klisurata i slivot na r. Mesta vo Egejskoto More. Zapadnata granica vodi po planinskite srtovi Mokra Gora, Morava, Gramos i Pind i formira vododelnica megju r. Bistrica na del od borbata za malcinski pra-Karta na Egejskiot del na Makedonija vo RGR, vo granicite po Bukureshkiot dogovor istok i rekite shto techat na zapad (Devol, Osem). Na Pind pochnuva juzhnata granica i vodi preku planinite Kambunica i Olimp, pa se spushta juzhno na r. Bistrica i vodi kon Egejskoto More. Od tuka kon istok vodi po morskiot breg, gi opfakja Halkidichkiot Poluostrov i ostrovot Tasos i zavrshuva kaj utokata na r. Mesta. Za brojnosta na makedonskoto malcinstvo ne postojat tochni podatoci, bidejkji drzhavata Grcija go tretira kako „nepostojno“. Toj drzhaven stav oficijalno mozhe da se sledi od 1912/13 g. do deneska, iako vo 1920 g. Grcija potpishala Dogovor so Drushtvoto na narodite so koj se obvrzala deka kje im ovozmozhi dostojni gragjanski prava i slobodi na malcinstvata. Spored aproksimativni presmetki na „Vinozhito“ – Partija na Makedoncite vo Grcija, okolu 200.000 selsko naselenie go zboruva ili go razbira makedonskiot jazik. Makedonskiot govoren jazik go pretstavuvaat: jugozapadnata grupa govori – korchanskiot, kosturskiot, nesramskiot i kostenarskiot; juzhnata grupa govori – solunskiot i vodenskiot i jugoistochnata grupa – lagadinskiot i serskiot. Po 1912 g. standardiziraniot grchki jazik e vo sluzhbena upotreba. Predcite na sovremenite Makedonci se adaptirale vo provincijata Makedonija i vo nejzinoto sosedstvo i se evidentirani vo srednovekovnite romejski/vizantiski izvori pod plemenskite iminja Draguviti (zapadno/jugozapadno od Solun), Berziti (severno od Solun), Sagudati (okolu r. Bistrica), Rinhini (na Halkidiki), Velegiziti (vo Tesalija), Vojuniti (vo Epir) i dr. Od Ⅶ do ⅩⅤ v. celosno ili delumno bile vo sostavot na srednovekovnite balkanski drzhavi (Romejska Imperija, Bugarija, Srbija), vkluchitelno i vo Samuilovoto Carstvo. Vo pochetokot na turskiot period bile vo sostav na Rumeliskiot vilaet, a potoa do krajot na turskiot period vo sostav na Solunskiot vilaet. Modusot na administrativna nepromenlivost povekje od chetiri veka pod turska vlast pozitivno vlijael vrz zachuvuvanjeto na makedonskiot etnichki karakter na prostorot i odrzhuvanjeto na kontinuitetot so antichkata i staroslovenskata kulturna matrica od vremeto na srednovekovnite predci na Makedoncite na ovoj prostor. Vo simbioza so starobalkanskoto naselenie na Makedonija sozdale svoj prepoznatliv etnichki identitet vo domenot na materijalnata, socijalnata i duhovnata kultura. Etnichkoto splotuvanje na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija se gradelo vrz osnova na sopstvenata etnichka kultura, kako i preku zdruzhuvanjeto protiv zaednichkiot neprijatel (turska, grchka ili druga tugja vlast, grchkata crkva, itn.), koeshto se potvrduva so inicijativi i masovni uchestva vo ajdutski i vostanichki akcii, sè do Ilindenskoto vostanie i nastanite shto sledele potoa, vkluchuvajkji gi i poslednite povrzani so partizanskoto dvizhenje vo Vtorata svetska vojna. Narushuvanje na megjuetnichkite odnosi se pojavilo po ukinuvanjeto na Ohridskata arhiepiskopija i vkluchuvanjeto na makedonskoto naselenie vo grchkata crkva, so sluzhba na grchki crkoven jazik (1767). Pochetocite na progonot na Makedoncite od ovoj del na Makedonija datiraat od krajot na ⅩⅠⅩ v., a se intenziviral vednash po Ilindenskoto vostanie. Zagovornicite na evropskite idei za sozdavanje drzhava-nacija razvile strategija za obnova na klasichnata antichka i na elinistichkata istorija. Nasproti mitot za antichkata „grchka Makedonija“ stoela realnosta za osvojuvanje na prirodnoto bogatstvo na Makedonija (plodni pochvi, reki, ezera, planini, shumi itn.). Za taa cel se organiziraat andartski oruzheni akcii protiv Makedoncite ushte vo 1904–1906 g. so pomosh na platenici od Krit i od drugi mesta. Grchka andartska cheta (1904&1906) Ovoj temen period na grchkata istorija oficijalno e oznachen kako pochetok na t.n. „makedonska borba“. Antimakedonskata borba za teritorii se izveduvala pod izgovor deka treba da se kaznat Makedoncite zatoa shto stanale nevernici, ja napushtile grchkata crkva i se prikluchile kon Bugarskata egzarhija (1870). Po voenite uzhasi (1912/13 i 1923), Grcija so evropska poddrshka uspeala da dobie okolu 51% od teritorijata na etnichka Makedonija. Za da ja osigura novata teritorija, zapochnala etnichko chistenje na mnozinskoto makedonsko naselenie. Kako rezultat na megjudrzhavnite dogovori na Grcija, Bugarija i Turcija za „razmena na naselenieto“ (Nej, 1919 i Lozana, 1923) zapochnal egzodusot na makedonskoto naselenie od ovoj del na Makedonija kon Bugarija, kon drugite sosedni zemji i kon Evropa, SAD i Avstralija. Zapochnala i migracijata na pomachkoto makedonsko naselenie kon Turcija i vseluvanjeto pripadnici na grchkata patrijarshiska crkva (Gagauzi od Bugarija, pravoslavni od Mala Azija, od Istochna i Zapadna Trakija). Begalci od Egejskiot del na Makedonija Etnichkoto chistenje na Makedoncite prodolzhilo i po Vtorata svetska vojna (1946–1949). Za da se obezbedi deka nema da se vratat vo rodnite mesta, Grcija im gi odzemala drzhavjanstvata na begalcite. Eden broj od begalcite deneska zhiveat vo RM. Kon onie shto ostanale vo rodnite mesta zapochnala zasilena asimilacija so nedozvoleni sredstva. Vo sovremenata grchka drzhava uporno se neguva novosozdadeniot mit deka site gragjani na Grcija se predci na antichkite Grci. Pokraj zabranite za koristenje drugi jazici, prosledeni so grubi kazni i drugi slichni naredbi, edna od povpechatlivite postapki bila preimenuvanjeto na 1646 makedonski toponimi i nivna zamena so „antichki“, za koi vednash bila proizveduvana i „slavna antichka istorija“. Vo RGR. ne se garantirani malcinskite prava, osven delumno na turskoto malcinstvo (kako muslimansko). Makedonskoto malcinstvo e marginalizirano vo sferata na ekonomijata, vo javnata administracija, vo obrazovanieto, vo legislativata, vo politichkiot i javniot zhivot, vo mediumite itn. Navedenite prava Makedonecot mozhe da gi dobie ako go prisvoi grchkiot etnichki identitet. Programski se prisvojuva makedonskata etnichka kultura i folklorot na egejskite Makedonci i se prikazhuvaat kako grchki. Se pechatat ogromen broj publikacii za promocija na drzhavnata politika za negacija na makedonskoto malcinstvo, posebno vo odnos na etnonimot Makedonci. Od drzhavnata politika na negacija na makedonskoto malcinstvo izleguvaat poedinci grchki intelektualci i drugi progresivni gragjani, koi ne se soglasuvaat so retrogradnite drzhavni stavovi i ja poddrzhuvaat akcijata na politichkite i na drugite gragjanski zdruzhenija na makedonskoto malcinstvo za afirmacija na nivniot etnichki i kulturen identitet. Malcinskite etnichki grupi vo Grcija pochnuvaat da pokazhuvaat znaci na zhivot vo poslednive desetina godini. Megju prvite i najhrabrite spagjaat Makedoncite. Pokraj progonite i zaplashuvanjata, vo Grcija uspevala da opstojuva makedonskata etnichka svest za sopstvenata kultura. Megju prvite projavi na borbata za priznavanje na makedonskiot identitet spagja otporot na arhimandritot Nikodim Carknjas od S’botsko, Meglensko. Negovoto protivenje na asimilacijata go iskazhuva javno i preku v. „Moglena“ (Meglen) shto zaedno so nekolku istomislenici go pechateshe na grchki jazik. Toj se bori za kulturnite prava na Makedoncite i za crkovna sluzhba na makedonski jazik vo onie mesta kade shto postoi makedonsko malcinstvo. Mnogu pati bil na udar na crkovnata i sudskata vlast kako „avtonomist“, odnosno separatist. Koga grupa pomladi makedonski entuzijasti od Lerin ja osnovale organizacijata „Dvizhenje za balkanski prosperitet“ (1990), arhimandritot Nikodim Carknjas bil chlen na Centralniot Arhimandrit Nikodim Carknjas sovet. Potoa ja napushtil organizacijata, no ne i borbata za pravata na Makedoncite. Od prvata organizacija se formira eden politichki razgranok so ime „Vinozhito“ (1994) shto deneska pretstavuva najuspeshen reprezent na politichkata borba na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija za malcinski i gragjanski prava i za slobodno izrazuvanje na sopstveniot etnichki identitet, jazik, kultura i folklor. Vo „Vinozhito“ chlenuvaat i lichnosti od drugo etnichko poteklo (grchko, meshano). Liderite i da se razliku chlenovite na ovaa legalna parti vaat jazichni ja vo Grcija svojata dejnost ja zas karakteris novaat na principite na EU i ev tiki od pod ropskite standardi za malcin rachjeto kade skite i gragjanskite prava. Prvi shto se pishu ot organ na razgranokot „Vino vaat i da se zhito“ bil „Moglena“ shto bil formiraat preimenuvan tripati („Zora“ – redakcii. Do „Nova Zora“ – „Info Zora“). Vo agja do dife 2000 g. bilo pokrenato spisanie renciranje na to „Loza“. Partijata e inicija mak., bug., Od Vtoriot kongres na politichkata partija na makedoncite „Vinozhito“ vo Sorovichevo tor na bogata izdavachka dejnost i na toj nachin nastojuva da ja probie „grchkata tishina“ vo odnos na Makedoncite. Vo javnite mediumi (radio, televizija) sè ushte ne postoi prostor za kulturnite potrebi na makedonskoto i na drugite malcinstva.
Кирилична верзија на написот
МАКЕДОНСКОТО НАЦИОНАЛНО МАЛЦИНСТВО ВО РЕПУБЛИКА ГРЦИЈА