MAKEDONSKOTO NACIONALNO MALCINSTVO VO REPUBLIKA BUGARIJA – domorodno makedonsko naselenie so lokalna etnichka kultura, sostaven del na makedonskata. Predcite na ova naselenie se evidentirani vo srednovekovnite izvori pod plemenskite iminja Strumjani i Smoljani. Makedonskoto naselenie kontinuirano mozhe da se sledi i vo turskite izvori. Vo pochetokot na ⅩⅩ v. etapno bilo vkluchuvano vo bugarskata drzhavna teritorija: Severen Pijanec vo 1878, a vo 1912 g. ostanatiot del od Pirinskiot del na Makedonija – Gornodjumajsko (Blagoevgradsko), Svetivrachko (Sandansko), Petrichko, Razloshko i Nevrokopsko (Gocedelchevsko). Karta na Pirinskiot del na Makedonija vo RB Makedoncite vo Bugarija pripagjaat na dve konfesii: pravoslavno hristijanstvo i islam. Najbrojno e makedonskoto naselenie so pravoslavna vera. Makedonskoto naselenie so islamska vera, t.n. Pomaci, se skoncentrirani glavno na potegot kon zapadniot rodopski greben, vo pogranichnoto podrachje na RG kon Trakija, kako i vo drugite etnichki predeli na Pirinsko (Gornodjumajsko, Nevrokopsko i Razloshko). Osven vo selskite naselbi, Makedoncite od dvete konfesii zhiveat vo site gradovi vo Pirinskiot del na Makedonija. Tochniot broj na Makedoncite vo Bugarija ne e poznat, bidejkji drzhavata po 1948 g. ne ovozmozhuva slobodno izjasnuvanje za nacionalnata pripadnost vo popisnite listi. Vo prvite povoeni popisi (1946 i 1956) povekje od 70% od naselenieto vo Pirinsko se izjasnile kako Makedonci. Makedoncite od dvete konfesii ne uzhivaat malcinski prava vo RB. Pirinskiot del na Makedonija go opfakja najgolemiot del od makedonskata Strumsko-mestanska etnografska celina. Samo eden mal del (Strumichko i Radovishko) se naogjaat vo drzhavnite granici na RM. Krajniot del od ovaa etnografska celina geografski e definiran so deltata na r. Mesta i predelite na toj prostor, a zavrshuva do krajniot jugoistochen del na Egejskiot del na Makedonija (RG). Granicata megju RB i RGR (1913) neprirodno ja seche ovaa makedonska etnografska celina, osobeno etnichkiot predel Mrvashko. Teritorijata na koja zhiveat pirinskite Makedonci mozhe da se opredeli pochnuvajkji od linijata na istochnata granica shto zapochnuva na juzhniot del od planinata Dospat, vodi na sever i se dvizhi po zapadniot rodopski greben i po planinskite vrvovi i izleguva na izvorot na Mesta, na Rila Planina. Na taa tochka zapochnuva severnata granica shto se dvizhi vo zapadna nasoka preku visokite planinski vrvovi i preku vrvovite na jugozapadna Rila, pa se spushta severno od Blagoevgrad, vo dolinata na r. Struma. Ja seche Blagoevgrad rekata i se kachuva vo planinskiot predel Pijanec. Tuka zapochnuva zapadnata granica i vodi kon jug po planinskata vododelnica shto go deli slivot na r. Bregalnica na zapad od pritokite na r. Struma na istok. Istochno od Planina. Kaj posledniot vrv (Kadiica) go seche izvorishteto na Lebnica – desna pritoka na r. Struma i prodolzhuva preku Ograzhden. Od tuka se spushta vo dolinata na r. Strumeshtica, pa se kachuva na planinata Belasica i izleguva na nejziniot greben. Na taa tochka, shto e tromegje megju Pirinskiot, Egejskiot i Vardarskiot del na Makedonija, zapochnuva juzhnata granica i vodi po planinskite vrvovi, pa se spushta kon gratcheto Petrich vo dolinata na Struma, ja seche rekata kaj Rupelska Klisura, odi po podnozhjeto na Rupelska Planina i se kachuva na Goceva Planina. Od tuka i od juzhnite razgranoci na Pirin granicata se spushta vo dolinata na r. Mesta, jugoistochno od gratcheto Nevrokop (deneshen Goce Delchev), ja seche rekata i se iskachuva na juzhniot del od planinata Dospat. Pirinskiot del na Makedonija zafakja okolu 6.798 km² ili okolu 10.18% od makedonskata etnichka teritorija. Za brojnosta na makedonskoto malcinstvo ne postojat tochni podatoci, bidejkji drzhavata Bugarija go tretira kako „nepostojno“. Toj drzhaven stav mozhe da se sledi po nastanite povrzani so Informbiroto (1948), koga e prekinata minimalnata kulturna avtonomija na Pirinskiot del na Makedonija. Vo 1946 i 1956 g. bile sprovedeni relativno slobodni popisi, na koi nad 70% od naselenieto se izjasnile kako Makedonci. Pritisokot shto se vrshel za prinuduvanje na Makedoncite da se iz-Plakat za izvedbata jasnuvaat kana dramata „Pechalbari“ ko Bugari od Oblasniot makedonski naroden teatar vo Gorna dal rezulta-DJumaja (1947/48) ti vo narednite godini, no ne ja iskluchil pojavata na Makedoncite vo sluzhbenite popisi. Pokraj zaplashuvanjata, vo popisot od 1992 g. se pojavilo makedonsko malcinstvo od 10.800 zhiteli, koe Bugarija odbila da go priznae. Za razlika od turskoto i romskoto malcinstvo, makedonskoto malcinstvo nema svoja grafa vo popisnite listi, tuku e smesteno vo grafata „drugi“ zaedno so ermenskoto, tatarskoto, gagauskoto i drugite mali malcinstva. Za da se dobie barem priblizhna brojka na makedonskokako Makedonci, treba da se dodade eden pristoen del od brojot 147.707 dushi, kolku shto iznesuva 2% „drugi“ od 7.385,367 vkupna polulacija (2006). Ako se smeta so aproksimativna brojka od 100.000 od tn. „drugi“, brojkata na makedonskoto malcinstvo vo RB mozhe da iznesuva nekade okolu 150.000 do 250.000. Govorniot jazik e makedonskiot – jugoistochno narechje (razloshki, petrichki i seresko-lagadinski: mrvashki, chechki govor). Vo sluzhbena upotreba po 1912 g. e standardiziraniot bugarski jazik. Po religijata naselenieto e od pravoslavnoto hristijanstvo (protestantizmot se pojavuva od vtorata polovina na ⅩⅠⅩ v.) i islamsko. Kontinuitetot na Strumsko-mestanskata etnografska celina mozhe da se sledi od ranoto srednovekovje, koga postoela edna ob-last poznata po imeto Struma ili Strumska zhupa. Strumskata i Mestanskata oblast so tekot na vremeto pochnale da se razlikuvaat po oddelni etnichki karakteristiki shto se dolzhi na pojavi povrzani so istoriskite procesi. Rechisi do krajot na turskiot period, na ovoj prostor na etnichka Makedonija postoele dva sandjaka: Serski i Dramski vo sostav na Solunskiot vilaet. Modusot na administrativna nepromenlivost vo period od rechisi pet veka pozitivno vlijael vrz zachuvuvanjeto na makedonskiot etnichki karakter na prostorot i odrzhuvanjeto na kontinuitetot so antichkata i staroslovenskata kulturna matrica od vremeto na srednovekovnite predci na Makedoncite na ovoj prostor – Strumjanite okolu r. Struma i Smoljanite po r. Mesta, koi vo simbioza so starobalkanskoto naselenie na Makedonija sozdale svoj etnichki identitet vo domenot na materijalnata, socijalnata i duhovnata kultura. Etnichkoto splotuvanje na makedonskoto malcinstvo od Pirinsko se gradelo vrz osnova na sopstvenata etnichka kultura, kako i preku zdruzhuvanjeto protiv zaedto malcinstvo vo Bugarija, kon Pehchevo, zapadnata granica gi Jane Sandanski so borci od svojata chetabrojot na onie shto se izjasnuvaat sledi vrvovite na Maleshevskata nichkiot neprijatel (turskata ili druga tugja vlast, grchkata crkva, itn.) shto se potvrduva so inicijativi i masovni uchestva vo ajdutski i vostanichki akcii, sè do Ilindenskoto vostanie i nastanite shto sledele potoa, vkluchuvajkji gi i poslednite povrzani so partizanskoto dvizhenje vo Vtorata svetska vojna. So ogled na karakterot na turskiot drzhaven miletski sistem shto opstojuval pet veka, Makedoncite ne gi chuvstvuvale kako svoi direktni neprijateli drugite pripadnici na „hristijanskiot milet“. Nedorazbiranjata so Bugarite se pojavile vo ⅩⅠⅩ v. pod vlijanie na ideite od Evropa za realizacija na konceptot drzhava-nacija, koi gi prifatila bugarskata sredna klasa i razvila strategija za virtuelna obnova na teritorijata na srednovekovnite bugarski carstva. Preku agresivna propaganda pochnale da rabotat na privlekuvanje na makedonskoto i drugoto nebugarsko naselenie vo sozdavanjeto na t.n. bugarska kulturna sfera. Akcijata za bugarska duhovna prevlast zapochnala so standardizacijata na bugarskiot jazik. Amerikanskite protestantski misioneri, koi rabotele za bugarskite interesi glavno na prostorot na Istochna/Jugoistochna Makedonija, po 1835 g. go sozdale prvoto standardizirano bugarsko pismo i pritoa za osnova na „bugarskiot“ jazik go odbrale dijalektot od Istochna Makedonija. So sozdavanjeto na ovaa privremena nova slika za minatoto bile relativizirani kulturnite razliki pomegju Bugarite i Makedoncite. No vo 40-tite godini na ⅩⅠⅩ v. istochnobugarskite dejci uspevaat da go otfrlat makedonskobugarskiot pismen jazik i pravopisot na Neofit Rilski (od Bansko) i so noviot prevod na Biblijata, vrz osnova na istochnobugarskoto narechje go standardiziraat sovremeniot bugarski literaturen jazik. Po objavuvanjeto na fermanot za sozdavanje na Bugarskata egzarhija (1870) bil otvoren patot kon shirenje na bugarskoto ime i bugarskata ideja, sè do faktichko pripojuvanje makedonski teritorii. Kako rezultat na voenite akcii vo Rusko-turskata vojna (1877/78), vo sozdadenoto Knezhestvo Bugarija bil vkluchen del od predelot Pijanec, t.n. Severen Pijanec i delovi od sosednite osogovski predeli na taa linija. Po Balkanskite vojni (1912/13) bila pripoena i celata teritorija na Pirinskiot del na Makedonija zaedno so Strumichkarekite Mesta i Marica. Po Versajskiot miroven dogovor (1919) Bugarija go zadrzhala ovoj del na Makedonija, osven Strumichko. Kako rezultat na megjudrzhavnite dogovori na Bugarija, Grcija i Turcija za razmena na naselenieto (Nej, 1919 i Lozana, 1923) zapochnal egzodusot na makedonskoPotpishuvanjeto na Nejskiot dogovor (1919) to naselenie od Egejskiot del na Makedonija kon Pirinsko, nastanala migracija na pomachkoto pirinsko naselenie kon Turcija i preselbi na pripadnicite na grchkata patrijarshiska crkva vo Grcija. Spored gruba presmetka, okolu 40% od naselenieto vo Pirinsko se preseleni Makedonci od Egejskiot del na Makedonija. Kon brojot na starite „bezhanci“ od Egejsko treba da se dodade i brojot na novite begalci dojdeni po Vtorata svetska vojna. Pokraj pozitivnoto zasiluvanje na makedonskiot etnichki element vo Pirinsko, ovie pomestuvanja na naselenieto predizvikale promeni na lokalnata etnichka kultura i go narushile prethodniot sistem na dijalektite i govorite na makedonskiot jazik. Vo RB ne se zagarantirani malcinskite slobodi i prava na makedonskoto malcinstvo, koe e marginalizirano vo sferata na ekonomijata, vo javnata administracija, vo obrazovanieto, vo legislativata, vo politichkiot i javniot zhivot, vo mediumite itn. Drzhavata gi negira pravata na makedonskoto malcinstvo na slo-Centralniot organ na Oblasta v. „Pirinsko delo“ bodno zdruzhuvanje vo gragjanski i politichki zdruzhenija. Na razni nachini i so razlichni sredstva gi sprechuva nivnite kulturni sobiri i prigodni chestvuvanja na praznichni denovi i po povod nastani od nivnata kulturna istorija. Grubo ja prisvojuva makedonskata etnichka kultura i folklorot i sekogash gi prikazhuva kako bugarski. Pechati ogromen broj publikacii za promocija na drzhavnata politika na negacija na makedonskoto malcinstvo. Internetot e ushte edna alatka shto se koristi vo presmetkata so Makedoncite. Pod pritisok na drzhavata Makedoncite bile i sè ushte se izlozheni na bugarizacija. Megju pogolemite malcinstva, edinstveno makedonskoto malcinstvo nema svoja grafa vo popisnite listi. Po padot na rezhimot na Todor ZHivkov malcinskite etnichki grupi vo Bugarija politichki se aktivirale i pochnuvajkji od 1989/ 90/91 g. formirale svoi partii i gragjanski zdruzhenija. Za otporot na Bugarija kon ovie pojavi zboruvaat redica izveshtai i na Internet. Formalni chekori kon podobruvanje na malcinskite prava bile prezemeni vo periodot na priblizhuvanjeto na RB kon EU (1998–2006), no i togash makedonskoto malcinstvo od dvete konfesii bilo postojano so status na „nepostojno“, a onie shto se deklarirale kako Makedonci bile i s“ ushte se proglasuvani za predavnici, separatisti i neprijateli na drzhavata. Makedonskite politichki i gragjanski asocijacii, osnovani vo periodot 1990–2004, po ta Kotlina i teritorijata megju Makedonski pisateli vo poseta na Pirinskiot del na Makedonija (1948) pravilo imaat svoi bugarski „dvojnici“ so slichni iminja, sozdadeni od specijalnite institucii na drzhavata so cel da se predizvika zamagluvanje i da se pottiknat interni konflikti. So ovoj vid mimikrija se vodel narodot niz lavirint i se sprechuval da go prepoznae svoeto vistinsko zdruzhenie megju „OMO Ilinden“ od Sandanski, „OMO Ilinden Pretstavnici na OMO „Ilinden“ pred spomenikot na Jane Sandanski kaj Rozhenskiot manastir Pirin“ od seloto Mosomishte (Blagoevgradsko), „OMO Pirin“ od Sandanski i „VMRO-SMD“. Vo postkomunistichkiot period se oglasi i makedonskoto pomachko malcinstvo so organizacijata „Sonce – Zdruzhenie na Makedoncite so islamska veroispoved“, koe, megjutoa, ne uspea da se registrira. Kako vistinski pretstavnik na makedonskoto malcinstvo vo Bugarija se deklarira „OMO Ilinden–Pirin“ (Obedineta makedonska organizacija „Ilinden“ – Pirin) – Partija za ekonomski razvoj i integracija na naselenieto vo RB. Partijata se povikuva na kontinuitet so TMORO i VMORO od Pirinsko od klasichniot period na formiranjeto do smrtta na Jane Sandanski (1915). Ovaa partija sè ushte ne e registrirana od strana na bugarskata sudska vlast. Edinstven pechaten medium na makedonskoto malcinstvo vo Bugarija e v. „Narodna Volja“ (Blagoevgrad) shto se pecha-Vesnikot na Makedoncite vo Pirinskiot del na Makedonija „Narodna volja“ ti na bugarski i na makedonski jazik. Od 2001 g. nekolku pati bil konfiskuvan, no izdavachite i prijatelite na vesnikot ja prodolzhuvaat svojata rabota kako Ivan Singartiski, lider na OMO „Ilinden & Pirin“ va i kulturen identitet na Makedoncite. Vesnikot ima svoj bugarski „dvojnik“ vo v. „Makedoniя–BÍlgariя“. Vo drugite bugarski javni mediumi (radio, televizija, itn.) ne postoi prostor za kulturnite potrebi na makedonskoto malcinstvo. IZV. i LIT.: Carnegi Report of the International Commission to Inljuire into the Causes and Conduct of the Balkan NJars, NJashington, D.C., 1914; Makedonija kako prirodna i ekonomska celina, INI, Skopje, 1978; Jovan F. Trifunoski, Pirinskiot del na Makedonija, Skopje, 1967; Blagovest Nяgulov – Emil Milanov, BÍlgarskite obÈnosti zad granica, http://balder.prohosting.com/asen/obst_bg.htm; OMO Ilinden– Pirin – Partija za ekonomski razvoj i integracija na naselenieto vo Republika Bugarija, http://njnjnj.omoilindenpirin.org/ (mart 2007); The Macedonian Minoritdz in Bulgaria – Report bdz the MHRMC & Raibonj – Organization of the Macedonian Minoritdz in Greece, NJarsanj, october 5-15, 2005, http://njnjnj.mhrmi.org/reports/04/osce_bulgaria.html (mart 2007); Mark Mazover, Balkanot, Skopje, 2003; Anastasija Karakasidu, Polinja zhito – ridishta krv, Skopje, 2002; Gregordz Mihaelidis, Salvation Abroad: Macedonian Migration to North America and the Making of Modern Macedonia, 1870-1970, 2005 (rakopis na odbraneta doktorska disertacija na Univerzitetot vo Merilend, SAD), https://drum.umd.edu/dspace/bitstream/1903/2407/1/umi-umd-2270.pdf. An. Sv.
Кирилична верзија на написот
МАКЕДОНСКОТО НАЦИОНАЛНО МАЛЦИНСТВО ВО РЕПУБЛИКА БУГАРИЈА