MAZHOVSKI, Isaija Radev (Lazaropole, Debarsko, 9. Ⅲ 1853 – Pleven, RB, 1926) – makedonski patriot, buntovnik, komita, zograf i politichki deec za makedonsko-albanska sorabotka. Po zavrshuvanjeto na crkovnoto uchilishte vo rodnoto selo, tri godini so dvajcata brakja go uchat ikonopisniot zanaet, po koe dva meseca prestojuva vo Zografskiot manastir na Sveta Gora, kade shto se zblizhuva so jeromonahot Natanail Kuchevishki i so nego patuva vo Peterburg na proslavata na slovenskite prosvetiteli Sv. Kiril i Metodija (11.Ⅴ 1867) i ja ima prvata sredba so ruskiot imperator Aleksandar Ⅱ. Po dve godini ima Isaija Mazhovski sredba so ruskiot ambasador vo Carigrad grofot Ignatiev i se zapoznava so bugarskite dejci pri konstituiranjeto na Bugarskata egzarhija (1869–1870). Uchestvuva vo antipatrijarshiskata borba vo rodniot kraj (1871–1873), pa e uapsen i eden mesec lezhi vo Bitolskiot zatvor. Potoa odi vo Tirana za dogovor so albanskite prvenci za zaednichka borba za osloboduvanje i prisustvuva na albanskiot kongres vo Prizren (1874). Na pat za Rusija se srekjava so ruskiot diplomat Hitrovo vo Bukuresht i uchestvuva vo proslavata na 1000-godishninata od smrtta na Sv. Metodija vo S.-Peterburg, a vo Carsko Selo na imperatorot Aleksandar Ⅲ mu predava molba „od imeto na makedonskiot staroslovenski narod od Debar i Kichevo (Makedonija)“ (12. Ⅴ 1885). Uchestvuva vo Makedonskiot komitet vo Sofija (1886), a vo slednata godina go informira Hitrovo vo Bukuresht za zaednichkata makedonsko-albanska akcija „za slobodata i nezavisnosta i na dvete zemji – Makedonija i Albanija“. Ilegalno pak zaminuva vo Kiev na proslavata na 900godishninata od pokrstuvanjeto na Rusite, se srekjava so istaknati slovenofili, megju niv i so vidni srpski pretstavnici, a na brodot po r. Dnepar pred najvisokite pretstavnici na ruskata drzhava, nauka i kultura odrzhuva znamenit govor za Makedonija i za „nesrekjniot makedonski rob“ (13. Ⅶ 1888). Po vrakjanjeto, odnovo odi za razgovori so albanskite prvenci od Tirana, gi vodi niv vo Sofija i gi vrakja nazad. Vo vremeto na Ohridskiot zagovor e uapsen vo Lazaropole i osuden na 7 godini zatochenie vo Beas-Kale (1889–1894). Pomiluvan, se vrakja vo Sofija i poveduva pismena postapka za poseta na Belgrad za so pomosh od Srbija da se otvori „srpsko-arnautsko uchilishte“ vo Debarsko. I bez pozitiven odgovor, toj lichno stignuva vo Belgrad i mu ja obrazlaga idejata na srpskiot minister za nadvoreshni raboti (april 1895). Potoa odi vo rodnoto selo (6. ⅩⅠⅠ 1895), no obvinuvan kako „buntovnik“ i „palikukja“, mora da se pravda kaj pashata vo Debar. Bi-dejkji ne mu davaat pasosh, toj ilegalno se prefrla vo kjustendil (1896) i ottamu pak zaminuva vo Rusija i vo Petergof mu podnesuva nova molba na ruskiot car Nikolaj Ⅱ od imeto na „kletite makedonski Sloveno-Bugari“. Vo Svetiot sinod na RPC predava eden star rakopisen minej i ima istorisko-politichki disput (vo prisustvo na mitropolitot Pobedonoscev, generalot Gesej i prof. Pletnev) so srpskiot ambasador vo Rusija Sava Gruikj, tvrdejkji im deka „nie sme staroslovenski narod, preseleni od Majka Velika Rusija vo Makedonija mnogu ponapred od Bugarite i od Srbite, no govorot ni e poblizu do bugarskiot, pa osven toa nie se smetame za duhovni cheda na Svetata Bugarska egzarhija“ (maj 1897). Mu predlaga na pretsedatelot na VMOK Boris Sarafov (1901) „da se opredelat makedonski delegati shto kje zaminat vo site golemi drzhavi za da rabotat vrz proglasuvanjeto na samostojnosta na porobenata i izmachena Makedonija“, osobeno vo Rusija, „zashto Srbite denonokjno rabotat i nastojuvaat vo Peterburg da nè prikazhat kako staro-Srbi“. Sarafov, megjutoa, mu odgovoril deka „tie imaat odeno vo Rusija, no taa ne saka ni da chue za Makedonija“. Podocna go pomaga Vostanieto vo Makedonija, a po „Urietot“ (1908) patuva odnovo vo Albanija za da organizira zaednichka antiurietska akcija. Gi objavuva vo Sofija svoite „Spomeni“ (1922) i po chetiri godini umira (verojatno) kaj semejstvo-IZV.: VÍzpominaniя na IsaŸя Radev Mazhovski roden na 9 mart 1852 godina, v selo Lazaropole DebÍrsko – Makedoniя, Sofiя, 1922; I. G. Senkevich, Novi materijali od arhivata na M. A. Hitrovo, „Glasnik na INI“, 2/1965, 113–118; istata, Dokumenti od istorijata na Makedonija vo arhivata na M. A. Hitrovo, „Glasnik na INI“, 1/1966, 171–184. LIT.: Blazhe Koneski, Spomenite na Isaija Mazhovski, „Kulturen zhivot“, Ⅲ, 4, Skopje, 26. Ⅱ 1951, 1–2; Tomislav Todorovski, Spomenite na Mazhovski, Skopje, 1972; D-r Blazhe Ristovski, Vasil Ikonomov (1848–1934). Prilog kon prouchuvanjeto na makedonskiot kulturno-nacionalen razvitok, Skopje, 1985, 37–43 i 88–91; istiot, Istorija na makedonskata nacija, MANU, 1999, 92-98. Bl. R. Petar Mazev
Кирилична верзија на написот
МАЖОВСКИ, Исаија Радев