KRUSHA (Pdzrus domestica) – ovoshna kultura. Vkupniot broj na steblata vo 1990 g. iznesuval okolu 1,5 milion, a proizvodstvoto na krushi vo 1980–1991 se dvizhi od 15.000 do 22.000 t. Opasnite boles-ti i shtetnici (ervinijata i psilata) napolno ja unishtile krushata kaj nas. Sepak, vo nashata zemja gi imame vneseno najvazhnite otporni i kvalitetni sorti krushi. Osven toa, razraboKrushi tena e i tehnologijata za integralno i ekoloshko proizvodstvo, odnosno, sozdadeni se uslovi za revitalizacija na ovaa znachajna i tradicionalna ovoshna kultura. B. R. KRUSHEVO – grad vo zapadniot del na RM, so 5.330 zh. (2002). Se naogja na jugoistochnite padini na Busheva Planina, vo izvorishniot del na Krushevska Reka na nadmorska visochina od okolu 1.250 m. Zafakja povrshina od 180 ha. Ima planinska klima so prosechna godishna temperatura na vozduhot od 8,5°C i prosechno godishno kolichestvo vrnezhi od 808 mm. Pretstavuva najvisoka gradska naselba vo RM. Prvpat se spomnuva vo 1468 g. koga kako mezdra bisedishte na golemiot Crkoven sobor odrzhan od Car Dushan vo 1355 Krushevo zime lo dadeno na spahijata Husein-beg. Dolgo vreme bilo mala naselba, na pr., vo 1670 g. imalo samo 45 kukji. Duri pri krajot na ⅩⅤⅠⅠⅠ v., so doseluvanjeto na Vlasite, prerasnuva vo gradska naselba. Prvite vlashki doselenici, koi bile glavno zanaetchii i trgovci, doshle od Moskopole i negovata okolina vo periodot od 1769 do 1788 g. i go osnovale Vlashkoto Maalo. Vo pochetokot na ⅩⅠⅩ v. vo periodot od 1812 do 1821 g. vo Krushevo se doseluva vtora grupa Vlasi, no sega ne od Moskopole tuku od planinata Gramos. Tie vo Krushevo osnovale novo maalo poznato pod imeto Strunga. Po zanimanje bile glavno stochari i go razvile stocharstvoto. Vo istoto vreme, od Juzhna Albanija vo Krushevo doshla i grupa pravoslavni Albanci, koi levo i desno od Krushevska Reka go osnovale Arnautskoto Maalo, a od okolnite sela se doselil i golem broj Makedonci, koi vo severniot del na gradot go formirale Gornoto Maalo. Po 30-tite godini na ⅩⅠⅩ v. vo Krushevo se doseluvaat i Makedonci stochari od mijachkite sela: Galichnik, Lazaropole, Tresonche, Gari i dr., koi go osnovaat Mijachkoto Maalo. Kako zanaetchiski i trgovski centar Krushevo zapochnuva brzo da se razviva i vekje vo 1883 g. vo nego zhiveele 12.000 zh. Pri zadushuvanjeto na Ilindenskoto vostanie, Krushevo bilo zapaleno, a golem del od naselenieto se iselilo. Vo 1921 g. gradot imal 3.862 zh., skoro isto tolku vo 1953 g., a ne e mnogu zgolemen ni vo 2002 g. Najgolem broj od naselenieto se Makedonci – 4.273 zh., potoa sleduvaat Vlasite – 1.020 zh., i sosema mal broj Srbi – 26 zh. Krushevo e sedishte na opshtina koja zafakja povrshina od 19.068 ha, so 19 naseleni mesta vo koi zhiveat 9.684 zh. Gradot se razviva kako znachaen zimskosportski centar so nekolku hotelski objekti, so ski lift do skijachkite pateki i so golem broj domakjinstva shto izdavaat stanovi za privatno smestuvanje. Od industrijata, prisutna e tekstilnata i industrijata za prerabotka na tutun. Krushevo e „Grad muzej”, poznat e po starogradskata arhitektura, od koja so zakon se zashtiteni okolu 80 kukji, potoa ima spomenik na Ilindenskoto vostanie „Ilinden”, spomenik na pretsedatelot na Krushevskata Republika Nikola Karev i na vojvodata Pitu Guli, Gradski muzej, galerija na akademskiot slikar Nikola Martinoski, severozapadno od gradot e mesnosta Mechkin Kavig na branitelite na Krushevskata Republika, i dr. Vo Krushevo ima gimnazija i zdravstven dom. LIT.: Jovan F. Trifunoski, Varoshica Krushevo, Glasnik SAN, kn. Ⅶ, Beograd 1956; Istorija na makedonskiot narod, kn. Ⅱ, INI, Skopje, 1969. Al. St.
Кирилична верзија на написот
КРУША