KRIVA PALANKA – grad vo severoistochniot del na RM, ima 14.558 zh. (2002 g.). Lezhi vo krajniot istochen del na Slavishkata Kotlina, od dvete strani na Kriva Reka, na nadmorska visina od okolu 620 m. Zafakja povrshina od 400 ha. Ima umereno-kontinentalna klima so prosechna godishna temperatura na vozduhot od 10,1°C, i prosechna godishna kolichina na vrnezhi od 633 mm. Niz gradot pominuva magistralniot pat M–2, koj na zapad go povrzuva so Kumanovo, a na istok so kjustendil i Sofija vo sosedna Bugarija. Osnovana e od vezirot Bajram-pasha kako tvrdina na patot Skopje– Sofija (1633). Imeto go dobila po Kriva Reka i vo pochetokot se vikala Krivorechka Palanka ili na turski Egri Dere Palanka. Spored opisot na Evlija CHelebija od 1660 g., se sostoela od tvrdina vo koja imalo 50 kukji, magacin i djamija i predgradie so 800 kukji, povekje dukjani, karvan saraj, tri djamii i amam. Vo ⅩⅤⅠⅠ i ⅩⅤⅠⅠⅠ v. gradot bil poznat kako rudarsko mesto vo koe se dobivalo moshne kvalitetno zhelezo i bil razvien kovachkiot zanaet. Koga ja posetil Ami Bue (1836), vo nea imalo nekolku topilnici za zhelezna ruda i samokovi. Po osloboduvanjeto na Bugarija del od Makedoncite od Kriva Palanka se otselile vo Bugarija, a na nivno mesto se naselile Turci, begalci od Bugarija. Megjutoa, po Balkanskite vojni tie naglo se iselile vo Turcija, taka shto vo 1921 g. vo K. P. imalo samo 2.148 zh. Teritorijalno i urbano gradot bil dosta proshiren vo godinite po Vtorata svetska vojna. Deneska najgolem del od naselenieto (95%) se Makedonci, a od malcinstvata vo pogolem broj se zastapeni edinstveno Romite (668 zh.) i Srbite (88 zh.). K. P. e sedishte na opshtina shto zafakja povrshina od 48.081 ha, ima 34 naseleni mesta so 20.820 zh. Naselenieto glavno e vraboteno vo rudarstvoto i vo industrijata. Postoi rudnik za olovna i cinkova ruda „Toranica”, tekstilna fabrika, gimnazija i zdravstven dom. Vo neposredna blizina na gradot vo mesnosta Sarandopor se naogja manastirot „Sv. Joakim Osogovski” so dve crkvi, konaci i golema trpezarija. LIT.: Pavle Daskalov, Geografska monografija na Kriva Palanka, „Geografski razgledi”, kn. 2–3, Skopje, 1965. Al. St. Kanjonot na Kriva Reka
Кирилична верзија на написот
КРИВА ПАЛАНКА