KOLISHEVSKI-MITRE, Lazar Panev (Sveti Nikole, 12. Ⅱ 1914 – Skopje, 6. Ⅶ 2000) – metalski rabotnik, komunistichki i nacionalen deec, naroden heroj na Jugoslavija i drzhavnik – pretsedatel na prvata vlada na NRM, organizacionen sekretar na PK na KPJ za Makedonija. Go zavrshil Voenozanaetchiskoto uchilishte na Voenotehnichkiot zavod vo Kraguevac i se vkluchil vo komunistichkoto rabotnichko dvizhenje kako chlen na SKOJ (1932) i na KPJ (1935). Bil sekretar na partiski-Koledari (Kumanovo, 5. Ⅰ 2007) Lazar Kolishevski (vtor od desno) so Prezidiumot na ASNOM, Glavniot shtab na Makedonija i chlenovite na sojuznichkite misii srdechno prechekani od gragjanite na Skopje (noemvri 1944) ot komitet vo Voenotehnichkiot zavod, kade shto rabotel, organizacionen sekretar na Okruzhniot komitet na KPJ vo Kraguevac i delegat na Pettata zemska konferencija na KPJ (Zagreb, 1940). Poradi politichkata aktivnost povekje pati bil apsen i progonuvan. Po odluka na PK na KPJ za Srbija, zaradi formiranje organizacija na KPJ, bil ispraten na partiska rabota vo Smederevska Palanka (pochetokot na 1941). Potoa, po odluka na CK na KPJ, bil ispraten za organizacionen sekretar na PK na KPJ za Makedonija (septemvri 1941), kade shto doshol vo otvoren sudir so stavovite na Metodija shatorov-sharlo. Kako rakovoditel na Pokrainskiot voen shtab, bil eden od organizatorite na oruzhenoto vostanie vo Makedonija, no naskoro bil uapsen od bugarskata policija (pochetok na noemvri 1941) i bugarskiot Voen preki sud vo Oh-rid go osudil na smrt. Podocna kaznata mu bila zameneta so dozhivotna robija, a ja izdrzhuval vo Pleven (Bugarija) do kapitulacijata na fashistichka Bugarija (8. IX 1944). Iako v zatvor, vo otsustvo bil izbran za sekretar na novoformiraniot CK na KPM (19. Ⅲ 1943 – juli 1963). Vo otsustvo bil izbran i za delegat na Vtoroto zasedanie na AVNOJ (1943), za chlen na Prezidiumot na AVNOJ i delegat za Prvoto zasedanie na ASNOM. Na Vtoroto vonredno zasedanie na ASNOM bil izbran za pretsedatel i kooptiran za pretsedatel na Rabotnoto telo pri Prezidiumot na ASNOM. Po Osloboduvanjeto bil pretsedatel na prvata Vlada na NRM (16. Ⅳ 1946) i pretsedatel na Izvrshniot sovet na NRM, datel na Narodnoto sobranie na NR Makedonija, kandidat za chlen na Politbiroto na CK na KPJ, chlen na Izvrshniot komitet na CK na SKJ, chlen na Pretsedatelstvoto na CK na SKJ, chlen na Glavniot i na Sojuzniot odbor na Narodniot front, pretsedatel na Sojuzniot odbor na SSRNJ (1953-1967), pretsedatel na Glavniot odbor na SSRNM, chlen na Pretsedatelstvoto na Sojuzniot odbor na SSRNJ, chlen na Centralniot odbor na Sojuzot na borcite od NOVJ, sekretar na Izvrshniot komitet na CK na SKM, chlen na Sovetot na Federacijata (1967-1972), chlen na Pretsedatelstvoto na SKJ, potpretsedatel i pretsedatel na Pretsedatelstvoto na SFRJ po smrtta na J. B. Tito (1972-1984), kako i na drugi rakovodni dolzhnosti. Siot raboten vek bil dosleden sprovodnik na politikata na KPJ, no vodel smetka i za nacionalnite interesi na Makedonija i makedonskiot narod. Po negova inicijativa i pod negovo rakovodstvo se formirani niza makedonski nacionalni nauchni i kulturni institucii. Toj bil eden od retkite jugoslovenski revolucioneri shto imal hrabrost da mu se sprotistavi na nekoi stavovi na J. B. Tito. Na sednicata na Izvrshniot komitet na SKJ (18–19. Ⅱ 1963), megju drugoto, se zalozhil za „Leninovata definicija na ramnopravnosta na naciite: nikakva privilegija nitu za edna nacija, nitu za eden jazik… Jugosloven (koga stanuva zbor za jazikot) mozhe da se smeta onoj shto ne e obremenet so razni predrasudi kon makedonskata i slovenechkata nacija i jazik, tuku nastojuva da gi zapoznae kulturata i jazikot na tie nacii. Vladeenjeto na trite jazici, podvlekov: na trite jazici, edna e od pretpostavkite za zacvrstuvanje na jugoslovenstvoto, a ne obratno: insistiranjeto na srpskiot jazik kako vladejachki jazik! Vprochem, koga se raboti za ramnopravnost i na naciite i na nivnite jazici, brojot i goleminata na edna nacija ne mozhe da ima nikakva uloga za pogolemata od druga nacija ili pomalku razviena nacija.” Pochina kako penzioner povlechen od javniot zhivot. Avtor e na istoriografski, politichki i publicistichki izdanija. Celiot bogat lichen arhiv i svojata biblioteka pred smrtta gi predal na Arhivot na MANU. Nositel e na Partizanska spomenica 1941, Or-den naroden heroj na Jugoslavija, Orden na narodnoto osloboduvanje, Orden junak na socijalistichkiot trud i drugi visoki domashni i stranski odlikuvanja. chlen na CK na KPJ/SKJ, repub-Lazar Kolishevski, vo svojstvo na potpretsedatel na Pretsedatelstvoto na SFRJ, govori na pogrebot lichki i sojuzen pratenik, pretseIZV.: Majskite i junskite denovi vo 1941 godina vo Makedonija, CHetirieset godini, kn. 5, Skopje, 1962, 127–141; Grub falsifikat. Odgovor na Lazar Kolishevski po povod pismoto na Ligata za demokratija i pishuvanjeto na sofiska „Duma”, „Nova Makedonija”, DJLVI, 15585, Skopje, 15. Ⅵ 1990, 4. BIB.: 11 oktomvri 1941 i narodnoto vostanie vo Makedonija, „Nov den”, I, 1, Skopje, 1945, 3–9; Politichko-ekonomskoto polozhenie. (Referat). Oddel(enie) za pechat i agitacija na zems(kiot) odbor na N(aroden) f(ront) na Makedonija, Skopje, 1946; Govor na Vonrednoto zasedanie na ASNOM, odrzhano na 14 april 1945 godina vo Skopje, Govori i statii, Skopje, 1947, 66–77; 11 Oktomvri 1941 godina i narodnoto vostanie vo Makedonija, Govori i statii, Skopje, 1947, 47–58; Govor odrzhan na proslavata na 11 oktomvri 1946, „Nov den”, IV, 5, Skopje, 1948, 3–8; Politichki izveshtaj na Centralniot komitet na Komunistichkata partija na Makedonija. Referat odrzhan na Ⅰ Kongres na KPM, Skopje, 1949; Govor na Lazar Kolishevski na svecheniot miting po povod petgodishninata na Narodna Republika Makedonija na 2 avgust 1949 vo Skopje, „Socijalistichka zora”, I, 4, Skopje, 1949, 24–32; Za nekoi aktuelni stopanski prashanja, Skopje, 1949; Istorija, stvarnost, aspiracii, Skopje, 1959; Macedonian National ljuestion, Beograd, 1959; Opshtestveno-politicheskoe razvitie Narodnoj Republiki Makedonii, Beograd, 1959; Social and political development in the peoples Republic of Macedonia, Beograd, 1959; Borbata na makedonskiot narod mozheshe da bide samo vooruzhena borba protiv site okupatori i site hegemonistichki poseganja. Govor na pretsedatelot na Narodnoto sobranie na Makedonija Lazar Kolishevski na golemiot naroden sobir vo Prilep, „Makedonija”, Ⅷ, 103, Skopje, 6–15; Aspekti na makedonskoto prashanje, Skopje, 1962, 1979 i 1988; Nashata revolucija ostanuva kakva shto beshe – Titova, „Glasnik” na INI, DJDJIV, 2, Skopje, 1980, 39–43; Znachenjeto na Fushtanskoto sovetuvanje, Fushtansko partisko sovetuvanje, Skopje, 1983; Majskite i junskite dni vo 1941 vo Makedonija, Skopje vo osloboditelnata vojna i revolucija 1941–1945, tom I, kn. prva, Skopje, 1984, 114–127; The Macedonian take charge of their onjn fate, „Macedonian Renjiev”, ⅩⅤ, 2, Skopje, 1985, 169–174; Majski i junski dani u Makedoniji 1941, Makedonija od ustanka do slobode 1941–1945, Beograd, 1987, 131–141; Znachaj 11 oktobra, na istoto mesto, 271–278; Okupljanje makedonskog naroda na platformi Narodnog fronta, na ist. m., 579–588; Organizaciono pitanje NOF u Makedoniji, na ist. m., 589-604. LIT.: Vidoe Podgorec, Kolishevski Panev Lazar – Mitre (1914), Narodni heroi od Makedonija. Skopje, 1973, 187–191; Narodni heroji Jugoslavije, knjiga prva A–M, Beograd, 1975; Krste Crvenkovski, Lazo me kleveteshe kaj Tito, Odgovor na Krste Crvenkovski na kazhuvanjata na Kolishevski, „Vecher”, Skopje, 4. XI 1989, 24–25; Abdush Husein – kjamuran Tahir, Dali samo dvajca-trojca Turci, „Vecher”, Skopje, 4. XI 1989, 24; ZHarko Rajkovikj, Magle oko Lazara Kolishevskog, Pljushte javne optuzhbe na rachun nekadashnjeg makedonskog lidera, „As”, Ⅹ, 481, Sarajevo, 9. Ⅲ 1990, 1 i 5; Slobodan Kljakiй, Kako je stvarana koalicija Bakariйa i Kardelja. Akademik Vladimir Dedijer o radu na Ⅳ tomu „Novih priloga za biografiju Josipa Broza Tita” (21), „Politika”, Beograd, 22. Ⅳ 1990, 21; Stevan Zec, Kako su graÚene rezidencije. Josip Kopinich: shta je skrivala shifra „Vazduh” (10), „Politika”, LDJDJDJVII, 27529, Beograd, 29. Ⅴ 1990, 27; R. S. Ko je Kolishev(ski), „Svet”, XI, 213, Beograd, 13. Ⅵ 1990, 6; Katarina Gogova, Zoshto ne beshe obesen Lazar Kolishevski. Kolishevski ne go moleshe bugarskiot car, „Nova Makedonija”, DJLVI, 15598/9, Skopje, 28 i 29. Ⅵ 1990, 4; Goce Mitevski, Molba do carot postoi!, „Vecher”, DJDJVIII, 8369, Skopje, 30. Ⅵ 1990, 22– 23; Vojin Lukiй, Verovao u Titovo poshtenje, Brionski plenum: zashto je Rankoviй morao da padne, „Politika ekspres”, DJDJVIII, 9454, Beograd, 4. Ⅶ 1990, 16; S. Dautoviй i R. Ùuriй, Kada je pocheo stvarni raspad Jugoslavije, „Politika”, LDJDJDJVIII, 17932, Beograd, 12-28 (i ponatamu), Ⅶ 1991; Pero Tikvar, Izjava za periodot 1939-1942 godina (6 juni 1948), „Nova Makedonija”, DJLVII, 16080, Skopje, 29. Ⅹ 1991 (i ponatamu), 17; (Lazar) Kolishevski, Ocenki inkorporirani vo Politichkiot izveshtaj, „Nova Makedonija”, DJLVII, 16080, Skopje, 29. Ⅹ 1991 (i ponatamu), 17; Kolishevski vo aut. Ohridskoto sobranie donese odluka za odzemanje na titulata pochesen gragjanin. „Republika”, I, 110, Skopje, 27. Ⅻ 1991, 1; D. CH., Lazar Kolishevski bez titulata pochesen gragjanin. Odluka na odbornicite na Sobranieto na Ohrid, „Nova Makedonija”, DJLVII, 16140, Skopje, 28. Ⅻ 1991, 4; Dragan Kljakikj, Vremeto na Kolishevski. Redaktor i prevod od srpski Mirko Mironski, Skopje, 1994. S. Ml. – Sv. sh. Ostatoci od hramot Apolon Eteudanos (Gromobiec) vgradeni vo crkvata „Sv. Bogorodica”, vo s. Dabnica, Prilepsko
Кирилична верзија на написот
КОЛИШЕВСКИ-МИТРЕ, Лазар Панев