ILINDENSKO VOSTANIE (1903) – vostanie na makedonskiot narod protiv osmanliskata vlast. Kongresot na Makedonskata revolucionerna organizacija (TMORO), odrzhan vo Solun (2/15. – 4/17. Ⅰ 1896), donel odluka (16. Ⅰ 1903) naprolet da se krene oruzheno vostanie. Zapochnuvanjeto i vodenjeto na Vostanieto bile prepushteni na okruzhnite komiteti. Kongresot na Bitolskiot revolucioneren okrug, odrzhan vo Smilevo (19-24. Ⅳ – 2-7. Ⅴ 1903), odluchil da se krene opshto osloboditelno vostanie; izbral Glaven vostanichki shtab na Bitolskiot revolucioneren okrug (vo sostav: Damjan Gruev, Boris Sarafov i Anastas Lozanchev), gi opredelil vostanichkite reoni i reonskite shtabovi. Na Glavniot shtab mu bile preneseni site ovlastuvanja za rakovodenje na Vostanieto; da izvrshuva voena i politichka vlast i, so funkcii na voeno-vostanichka vlada, da stapuva vo vrska i da vodi pregovori so diplomatskite pretstavnici i so vladite na evropskite golemi sili, kako i posredni ili direktni pregovori so neprijatelot – Vladata na osmanliskata drzhava, ili so nejzini opolnomoshteni pretstavnici. Glavniot vostanichki shtab (27. Ⅴ 1903) donel naredba gorskite nachalstva da gi mobiliziraat organite i telata na Organizacijata da ja prezemat vlasta vo gradovite i vo selata. Okruzhnoto rakovodstvo vo Bitola formiralo „Informaciono biro” na Glavniot shtab za izvrshuvanje razuznavachki i informaciski zadachi. Glavniot shtab donel odluka (28. Ⅵ 1903) za zapochnuvanje na Vostanieto na denot Sv. Ilija (2. Ⅷ 1903). Po zapochnuvanjeto na Vostanieto, Zadgranichnoto pretstavnishtvo na Organizacijata vo Sofija im predalo na vladite na evropskite golemi sili Deklaracija so koja bile izvesteni za nepodnoslivata eksploatacija i za zhestokosta na rezhimot na osmanliskata drzhaKrushevo pred Ilindenskoto vostanie vo 1903 godina Okruzhno na Gsh na Bitolskiot revolucioneren okrug za zapochnuvanje na Vostanieto (20 juli 1903) va, koj ne gi pochituval elementarnite prava priznati na makedonskiot narod so Berlinskiot dogovor (1878). Od niv se barala efikasna intervencija za da se prisili Vladata na Turcija, kako edinstveno odgovorna za voeniot konflikt, da gi izvrshi prezemenite obvrski i na Makedonija da $ dade avtonomija. Vostanichkite sili prezele napadni dejstva vo site vostanichki reoni (2. Ⅷ 1903). Vostanicite od Krushevskiot vostanichki reon so koncentriran napad go oslobodile Krushevo. Vo Kosturskiot vostanichki reon bile oslobodeni i pogolemite naseleni mesta Neveska i Klisura; vo Lerinskiot, Ohridskiot, Prespanskiot i vo Kichevskiot revolucioneren re-on, kade shto bile vodeni zhestoki borbi, bila vospostavena makedonska revolucionerna vlast. Vo oslobodenoto Krushevo nachalnikot na Gorskiot vostanichki shtab go obnarodil sozdavanjeto na „Krushevskata republika”, so Sovet i so „Privremena vlada”, izbrani demokratski od narodot. Vednash potoa bile izbrani i drugite organi na vlasta. PrivILINDENSKO Karta na oruzhenite dejstvija vo Ilindensko vostanie (1903) Znameto na Krushevskata cheta remenata vlada imala resori: za vnatreshni raboti, za finansii, za ishrana, za izgradba i za sanitet. Posebnite dejnosti gi izvrshuvale specijalni sluzhbi: za obezbeduvanje i gradenje okopi za zashtita, za popravka na oruzhjeto i za proizvodstvo na voeni materijali, vkluchitelno i creshevo topche. Za odbrana Privremenata vlada izvrshila mobilizacija na mashkoto naselenie sposobno za borba i prezela merki za zashtita na muslimanskite semejstvata na izbeganite drzhavni sluzhbenici i na nivnite imoti, obezbeduvani od Vostanichkiot shtab. Vo obid da se neutralizira muslimanskoto naselenie bil upaten povik, poznat kako „Krushevski manifest”, litografiran i ispraten vo selata so muslimansko naselenie. Se soopshtuvalo deka makedonskiot narod se krenal na oruzhena borba protiv tiranskiot rezhim na vlasta i na nasilnicite, a ne protiv siromashnoto muslimansko naselenie; deka vostanicite ne se razbojnici, tuku reCHetata na Pitu Guli volucioneri, pa zatoa toa da ne se plashi, da ostane mirno, a deka vo avtonomna Makedonija site kje imaat ednakvi prava i slobodi. Vo drugite revolucionerni okruzi (Solunskiot, Serskiot i Skopskiot) Vostanieto imalo karakter na gerilsko vojuvanje. Bile aktivirani site vooruzheni cheti koi vrshele napadi na voenite celi: garnizoni, strazharnici i drugi celi, kako i na strategiskite objekti: patishtata, zheleznichkite linii, telefonskite i telegrafskite instalacii. So nivnoto dejstvuvanje bila opfatena celata teritorija na Makedonija i so toa Ilindenskoto vostanie dobilo karakter na masovno opshtonarodno vostanie. Vo Bitolskiot revolucioneren okrug, kade shto Vostanieto bilo najmasovno, bila izvrshena mobilizacija na golem del od borechkoto naselenie i so toa bila obezbedena potrebnata koncentracija na vostanichki sili za napad i za osloboduvanje na vilaetskiot centar Bitola, vo vreme koga Vladata na Turcija gi razmestuvala armiskite edinici od drugite regioni i doveduvala voeni zasiluvanja od Mala Azija. Glavniot vostanichki shtab napravil pogreshna procena, vo ochekuvanje intervencija od evropskite Golemi sili, ne ja ikoristil povolnosta za osloboduvanje na Bitola i za sozdavanje nova realnost vo Makedonija. Vostanichkiot shtab (12. Ⅷ 1903) im predal Memorandum na diplomatskite pretstavnici so protest poradi varvarskite postapki na regularnite edinici na vojskata; protiv palenjeto i razurnuvanjeto na selata i masakriranjeto na neborechkoto makedonsko naselenie. So toa obrakjanje do vladite na evropskite golemi sili Glavniot vostanichki shtab nastapil od pozicija na legitimen pretstavnik na vojuvachka strana i se obidel da mu bide priznat takov status, a po ochekuvanata nivna intervencija, od taa pozicija da vodi posredni ili direktni pregovori so Vladata na Turcija. Evropskite golemi sili imale svoi drugi interesi vo osmanliskata drzhava i vo regionot, bile protiv oruzhenoto vostanie vo Makedonija i za zachuvuvanje status kvo. Na Vladata na Turcija $ dale polna sloboda da gi upotrebi site potrebni sili i sredstva za zadushuvanje na Vostanieto. I sosednite balkanski drzhavi bile isto tolku zainteresirani za likvidiranje na Vostanieto i za unishtuvanje na Makedonskata revolucionerna organizacija, stravuvajkji od intervencijata na silite za davanje avtonomija na Makedonija. Vo takvi uslovi, pri celosna izoliranost i vo neprijatelsko okruzhuvanje od sosedstvoto, makedonskite vostanichki sili opstojale do pred krajot na 1903 g., protivstavuvajkji im se na ogromnata, moderno vooruzhena regularna armija i na neregularnite voeni formacii, koi primenile taktika na totalno unishtuvanje na makedonskite sela, materijalnata baza i borbenata rezerva. Po povekjemesechni zhestoki borbi, za da se poshtedi narodot od natamoshno masakriranje, Vostanichkiot shtab (12. Ⅻ 1912) izdal direktiva za zapiranje na Vostanieto. LIT.: Manol Pandevski, Ilindenskoto vostanie vo Makedonija, Skopje, 1978; d-r Dimitar Dimeski, Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvizhenje vo Bitolskiot vilaet (1893-1903), Skopje, 1981; d-r Gligor Todorovski, Ilinden, Skopje, 1990. M. Min.
Кирилична верзија на написот
ИЛИНДЕНСКО ВОСТАНИЕ