IGUMENOV, Spase (Prilep, 50tite godini na ⅩⅠⅩ v. – Ohrid, okolu pochetokot na ⅩⅩ v.) – sveshtenik i prerodbenik. So negoviot izbor za pretsedatel na Prilepskata crkovno-uchilishna opshtina (2. Ⅳ 1884) bilo eliminirano egzarhiskoto vlijanie. Bil inicijator za potpishuvanje na peticija od 26 prilepski prvenci, vo ime na 1.200 prilepski semejstva, za otfrlanje na Bugarskata egzarhija i osamostojuvanje vo crkovnata opshtina na Makedonsko pravoslavno opshtestvo, so baranje: „Sakame da imame makedonsko narodno uchilishte. Bi-dejkji nie ne sme rodum Bugari, zatoa ne poznavame ni Bugarska C(rkovna) Opshtina i ni nivnite uchilishta. Za religiozna zashtita go poznavame papata, no bez izmeni na dogmite na pravoslavnata crkva” (2. Ⅶ 1887). Pri svojot prestoj vo Carigrad ostvaril kontakti so srpskiot ideolog i diplomat Stojan Novakovikj, Carigradskata patrijarshija i so tamoshniot papski vikar, so baranje za priznavanje na Makedonskata crkovna opshtina vo Prilep. No baranjeto im bilo prifatlivo samo bez pridavkata makedonska (1887), so shto pak samiot toj ne se soglasil. Pri toj prestoj vo Carigrad se sretnal i so mitropolitot Teodosij Gologanov, toj go posovetuval da „pricheka dodeka da uzreat uslovite za obnova na Ohridskata arhiepiskopija, koga site makedonski eparhii, pod makedonsko ime, kje se osamostojat od tugjite versko-nacionalni propagandi vo Makedonija”. Spored zaednichkata podocneshna procenka, takvite uslovi se sozdale po nekolku godini, no nivnata akcija za ostvaruvanje na toj plan bila poprechena po intervencija na srpskiot konzul vo Skopje V. Karikj i zabranata od osmanliskite vlasti. No i vo takvite uslovi, toj prodolzhil da sobira potpisi od Pelagoniskata i Ohridskata eparhija za pred Visokata porta (17. Ⅹ 1891). LIT.: Makedonski devetnaesetti vek 1800&1902, Skopje, 2007, 206, 224&227 i 254. S. Ml.
Кирилична верзија на написот
ИГУМЕНОВ, Спасе