ZOOANTROPOGENI VLIJANIJA VO SHUMITE VO MAKEDONIJA. Vo antichkiot period narodite shto zhiveele vo Makedonija gi koristele shumite na dabot prnar za brstenje na ovcite. Povisoko vo planinite ja unishtuvale shumata za dobivanje letni pasishta. Toa bilo prichina za pojava na poroi i poplavi. Zatoa poznatiot grchki filozof Platon se protivstavil na unishtuvanjeto na shumata. Paralelno so razvitokot na chovechkoto opshtestvo rastela potrebata za obrabotliva zemja i pasishta i sè povekje se unishtuvala shumata i toa najnapred na dabovite blagun i ploskach, a podocna i na site drugi shumi shto mu bile na dofat na mesnoto naselenie. Vo ⅩⅠⅩ v., koga sredstvata za secha i dotur stanale pousovrsheni, se zapochnalo so secha na bukovi shumi za industriska prerabotka. Vo periodot na vladeenjeto na Rimskata Imperija bile unishteni shumite na dabot blagun vo Centralna Makedonija. Toa predizvikalo izmivanje na ezerskite sedimenti i na povrshina se pojavile soleni paleogeni sedimenti, a na niv se proshirile stepski i pustinski elementi. Sostojbata se vloshila vo sredniot vek koga se doselilo tursko naselenie. Na mesta kade shto se sochuvani neogenite sedimenti sè ushte se naogjaat fragmenti od blagunovi shumi. Vo srednovekovniot period se pustosheni shumite na blagunot i vo klisurite i na dostapni mesta vo gradovite, na pr., vo Prilepsko, Veleshko, Bitolsko, Ohridsko i na drugi mesta. Vo vremeto na car Dushan, na Osogovo nad Kriva Palanka se vrshele povrshinski iskopi na zhelezna ruda, a bukata bila unishtuvana. Poradi toa nastanale poroi i poplavi. Od tie prichini, vo Dushanoviot zakonik (1349 –1354), na rudarite im se zabranuvalo unishtuvanje na shumata. Vo periodot na vladeenjeto na Osmanliskoto Carstvo se sechele dabovi shumi. Glavni potroshuvachi bile gradskite i selskite domakjinstva i banjite. Vo bukovite shumi mnogu se proizveduval i drven jaglen. Vo vtorata polovina na 19 v. bezmilosno se sechat bukovite shumi. Vo toa vreme, evropskiot kapital navleguval i vo evropska Turcija. Trgovcite od Solun ja prezemale eksploatacijata na bukovite shumi vo Maleshevskite i Mariovskite Planini i na Pelister. Samo vo Mariovo imalo 37 pilani potochari, a bichenata gragja so karavani e nosena vo Solun. Za Solun se transportiralo drvo so splavovi po Vardar. So eksploatacijata ne bile zafateni bukovite shumi na teshko dostap-So Dushanoviot zakonik (ⅩⅣ v.) se zabranuvalo unishtuvanjeto na shumite nite tereni na Plachkovica, Dudica, Karaorman, Pesjak i drugi, koi po Vtorata svetska vojna bile stopanisuvani so metodi na trajno koristenje i na niv e planirana drvnata industrija. R. R.
Кирилична верзија на написот
ЗООАНТРОПОГЕНИ ВЛИЈАНИЈА ВО ШУМИТЕ ВО МАКЕДОНИЈА