ZAPISI -. beleshki shto gi zapishuvale razni lica na pochetokot ili na krajot od knigata, vrz oddelni prazni listovi, na marginite na listovite, vrz vnatreshnata strana na koricite i sl. Zapisite mozhat da bidat sovremeni na rakopisot ili od podocneshno vreme. Ako se pishuvani vo vremeto na nastanuvanjeto na rakopisot, tie najchesto se pishuvani od samiot avtor na literaturnoto delo (ako stanuva zbor za originalna literaturna tvorba), od negoviot preveduvach ili pishuvach. Podocneshnite zapisi najchesto se delo na imatelite na rakopisnite knigi, na nivnite chitateli, kupuvachi, dariteli, podvrzuvachi, a neretko niv gi pishuvale i oddelni posetiteli na nashite crkvi i manastiri, kade shto se chuvale rakopisnite i pechatenite crkovni knigi. Vo zapisite se naogjaat vazhni podatoci za istorijatot na knigata, se davaat konkretni podatoci za nejziniot avtor ili pishuvach, za vremeto koga taa nastanala i vo kakvi istoriski uslovi, kade e pishuvana i koj e nejziniot narachuvach, kakva bila natamoshnata sudbina na rakopisot itn. Vo golem broj sluchai se spomnuvaat i iminja na znachajni istoriski lichnosti: carevi, feudalni vladeteli, arhiepiskopi, mitropoliti i drugi crkovni lica, zapisite mozhat da posluzhat kako av-tentichen izvor za istoriografski istrazhuvanja. Interes pretstavuvaat i brojnite zapisi vo koi se opishuvaat razni istoriski nastani, vojni, socijalni potresi, prirodni i opshtestveni nezgodi, retki prirodni pojavi i dr. Za razlika od osnovniot tekst, zapisite ne bile zavisni od predloshkata, poradi shto pishuvachot dopushtal jazichni podnovuvanja, karakteristichni za negoviot dijalekten govor, koi mozhat da posluzhat kako izvoren materijal za „Zapaden Balkan” prouchuvanjeto na istoriskiot razvoj na makedonskite govori, kako i na makedonskiot jazik vo celina. Zapisite se razlikuvaat od osnovniot tekst i po svoeto pismo. Tie rechisi sekogash se pishuvani so positno pismo od poluustaven ili kurziven tip. Obichno, pred niv stoi krst po koj sledi tekstot na zapisot, koj najchesto zapochnuva so zborovite: „Da se znae…”, „Po voljata na Otecot i so pomoshta na Sinot…” ili so nekoja druga slichna formulacija. Zapisite vo golem broj sluchai zavrshuvaat so kletvi shto im se upateni na onie shto kje se osmelat da ja zemat knigata od soodvetnata crkva ili manastir, chijashto sopstvenost e taa. Vo zapisite chesto se naogjaat podatoci za uslovite vo koi zhiveele i rabotele nashite srednovekovni knizhevnici. Taka, na pr., se doznava deka pishuvachot na „Bitolskiot triod”, gramatikot Georgi, zimno vreme rabotel vo nezatoplena prostorija, a knizhevnikot pop Dobrejsho se zhali za loshiot pergament vrz kojshto pishuva, itn. CHesta e i pojavata na skromnost i samoponizhuvanje od strana na nashite srednovekovni knizhevni dejci. Tie im se izvinuvaat na chitatelite za loshoto pishuvanje, za greshkite shto gi dopushtile pri pishuvanjeto, deka pishuvala „raka greshna i nechista”, chovek, „chija tatkovina e grobot, a majka – zemjata” i sl. LIT.: M. Drinov, Zapis od Ohridskij patriarh Prohor. „Periodi=esko spisanie”, Ⅲ, 1882, 132–140; M. Speranskij, „Zldze dni” v pripiskah Asemanova evangelidj. „Makedonski pregled”, Ⅷ, 1, 1932, 41–53; G. Ilnjinskij, Zapisnj v Lesnovskom Parenesise Efrema Sirina 1353 g. „Spisanie na BAN”, DJLV, 1933, 67–73; Haralampie PolenakoviÊ, Zapisi i natpisi, „Makedonski jazik”, Ⅵ, 1, 1955, 70–74; Ivona Berns, Eden zapis vo Dobrejshovoto evangelie, „Makedonski jazik”, 1966, 143-148; Radmila Ugrinova-Skalovska, Zapisi i letopisi, Skopje, 1975; V. Despodova, Kon zapisite vo eden apostol, „Slovo”, 24, 1974, 221–230; GJorgi Pop-Atanasov, Nekolku zapisi i natpisi od Makedonija, „Glasnik na INI”, 1978, 1–2, 217–223; Georgi Georgievski, Pogled vrz jazichnite inovacii vo zapisite i natpisite, „Literaturen zbor”, 1986, 3, 21–32; GJorgi Pop-Atanasov, Stari zapisi, Skopje, 1996. GJ. P. At.
Кирилична верзија на написот
ЗАПИСИ