ZAJKOV, Georgi Nikolov (psevdonim: Geo Pirinski) (s. Gradot, Bansko, 15. Ⅷ 1901 – Sofija, Bugarija) – najaktivniot kulturnonacionalen deec sred makedonskata progresivna emigracija vo SAD. Po zavrshuvanjeto na gimnazijata vo kjustendil i uchestvoto vo marksistichkite kruzhoci, vednash po sofiskiot prevrat od 9 juni 1923 g., emigrira vo SAD i stanuva chlen na KP na SAD (1924– 1951). Raboti vo rudnicite vo Severna Karolina, a posle vo kompanijata „DJeneral motors” vo gr. Pontijak (Michigen). Vo septemvri 1929 g. zaedno so 14 ilindenci ja formiraat prvata Makedonska progresivna grupa vo Pontijak, koja potoa prerasnuva vo Makedonski naroden sojuz vo SAD i Kanada (podocna Makedonskoamerikanski naroden sojuz vo SAD i Kanada), so Centralen komitet, chij pretsedatel e ilindenskiot vojvoda Smile Vojdanov, a sekretar Geo Pirinski. Gi izdavaat najznachajnite organi na MNS/MANS so jasno definirana makedonska nacionalna koncepcija vo megjuvoeniot period (so sorabotnici od site delovi na Makedonija): „Makedonski bÓletin” (1930–1931), „Balkansko sdruzhenie” (1931–1934), „Trudova Makedoniя” (1934–1938), „Narodna volя” (1938–1978) i dr. Organizator na godishnite kongresi na MNS/MANS i redaktor na godishnite zbornici (1931– 1940). Pishuva i potpishuva znachajni dokumenti za makedonskoto dvizhenje. Izbran e za sekretar i na Slovenskiot komitet vo SAD za pomosh na slovenskite narodi na Balkanot nastradani od fashizmot (1942–1951). Po formiranjeto na Demokratska Federalna Makedonija pod negovo ime vo NJujork ja izdava broshurata „Za slobodna Makedonija” (For a free Macedonia), vo koja pravi pregled na dolgotrajnata borba na makedonskiot narod za sopstvena nacionalna drzhava i odusheveno ja pozdravuva Deklaracijata od Prvoto zasedanie na ASNOM za garantiranje na pravoto za „polna sloboda i ednakvost na cela Makedonija, bez razlika na verata, nacionalnosta i politichkata pripadnost; pravoto na sloboda na mislenje, veroispoved i slobodno obrazovanie i proglasuvanjeto na makedonskiot jazik za oficijalen”. Poradi makedonskite aktivnosti povekjepati e zatvoran, a so Makartieviot Zakon za vnatreshna sigurnost (1950) e osuden na 10 godini zatvor ili ekstradicija vo zemjata od kade shto doshol. Vo 1951 g. e ekstradiran od SAD vo Bugarija, a tuka vednash e staven vo sluzhba na bugarskata golemodrzhavna politika: chlen na BKP (1951); zamenik-pretsedatel (1951–1969) i potoa pretsedatel na Nacionalniot komitet za zashtita na mirot (1969–1972); chlen na Nacionalniot sovet na Otechestveniot front na Bugarija (1951); na Biroto na Slovenskiot komitet na Bugarija (1952); na Svetskiot sovet za mir (1953); na Centralnata kontrolno-reviziona komisija na BKP (1966); na Nastojatelstvoto na Komitetot za Bugarite vo stranstvo (1982); pratenik na V, Ⅵ i Ⅶ narodno sobranie na Bugarija i proglasen za Heroj na socijalistichkiot trud (1981). IZV.: „Makedonski bÓletin” (Pontiak, 1930–1931), „Balkansko sdruzhenie” (Detroit, 1931–1934), „Trudova Makedoniя” (Detroit, 1934–1938), „Narodna volя” (Detroit, 1938–1978); godishni kongresni zbornici na MNS (1931–1940); Georgdz Pirinskdz, For a free Macedonia, Nenj Ѕork, s.a.; Geo Pirinski, Kakvo vidяh i prezhivяh v Amerika, Sofiя, 1970. LIT.: Mile Mihajlov, Makedonskiot naroden sojuz vo Soedinetite Amerikanski Drzhavi i Kanada od 1928 do 1935 god., zb.: Iselenishtvo naroda i narodnosti Jugoslavije i njegove uzajamne veze s domovinom, Zagreb, 1978; D-r Blazhe Ristovski, Makedonskiot narod i makedonskata nacija, 2, Skopje, 1983, 511-528; Todor CHepreganov, Nacionalnite projavi na makedonskata emigracija vo Soedinetite Amerikanski Drzhavi, zb.: Makedonskoto nauchno-literaturno drugarstvo i negoviot kontinuitet do osnovanjeto na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite. Prilozi od Nauchniot sobir…, MANU, 1997, 269–278. Bl. R.
Кирилична верзија на написот
ЗАЈКОВ, Георги Николов