ZADRUGARSTVOTO VO NARODNA REPUBLIKA MAKEDONIJA (1945–1955). So izgradbata na novite socijalistichki opshtestveni odnosi po zavrshuvanjeto na vojnata vo tekot na 1945 g., imperativno se nametnalo prashanjeto za socijalistichka preobrazba na seloto. Po primerot na neagrarnite stopanski sektori i posebno na industrijata, preobrazbata podrazbirala poopshtestvuvanje na zemjishnata sopstvenost. Sitnite individualni stopanstva trebalo da se obedinat vo krupni socijalistichki stopanstva. Do krajot na 1945 g. vo Makedonija bile formirani vkupno 625 razni zadrugi (opshti, nabavno-prodazhni, zanaetchisko-proizvodstveni, kreditni i sl.). Vo pochetokot na 1946 g. bila donesena posebena Uredba za selskite rabotni zadrugi (SRZ). Po sudirot so Sovetskiot Sojuz vo godinite na Informbiroto, deka „vo Jugoslavija ne postoi nacionalizacija na zemjata”, drzhavnata i partiskata vlast ushte pozasileno prodolzhile da go forsiraat procesot na sozdavanje na SRZ, koi megju naselenieto bile poznati kako zadrugi ili kooperacii. Do sredinata na 1951 g. bile formirani vkupno 981 SRZ, koi opfakjale okolu 48% od vkupnata obrabotliva zemjodelska povrshina. Najmalku SRZ bile formirani vo zapadniot del na Makedonija, a posebno vo Gostivarskata, Tetovskata, Debarskata i Kichevskata okolija, kade shto preovladuvalo albanskoto naselenie, kako i vo mestata naseleni so tursko muslimansko naselenie. Drzhavnata vlast se pokazhala nesposobna da gi prinudi pripadnicite na albanskoto i turskoto naselenie da vlezat vo SRZ. Vo SRZ vlegle samo 4,8% od vkupniot broj albanski domakjinstva i 12,5% od vkupniot broj turski domakjinstva. Vo SRZ selanite trebalo da gi obedinat zemjata, dobitokot i zemjodelskiot inventar i da prodolzhat so zaednichko proizvodstvo. Organizaciono, zadrugite bile obedinuvani vo okoliski i vo reonski kooperativni sojuzi. Krupnite slabosti vo rabotata na zadrugite, kako i voopshto na procesot na zadrugarstvoto, doshle do najsilen izraz ushte na samiot pochetok. Dobrovolnoto vleguvanje vo SRZ bilo mnogu retka pojava. Vo najgolemiot broj sluchai selanite so sila bile prinuduvani da vleguvaat vo zadrugite. Vleguvanjeto vo zadrugite selanite go chuvstvuvale kako eksproprijacija na nivniot imot. Zadrugite ne raspolagale so struchen kadar i celosno oskudevale so finansiski sredstva. Nedomakjinskiot odnos kon zaednichkiot imot, bi-dejkji selanite ne go chuvstvuvale kako svoja sopstvenost, pretstavuval opshtorashirena pojava. Nasekade se proshirile krazhbite, prikrivanjata i proneverite, dodeka formite na otpor protiv vlasta, tamu kade shto nalozhuvala da se zasejuvaat industriski kulturi namesto zhitni rastenija, koi im bile neophodni na selanite za prehrana, vo nekoi mesta prerasnuvale vo vistinski buntovi i bile zadushuvani so primena na sila. Principot „od sekogo spored mozhnostite, sekomu spored potrebite” se pokazhal napolno neostvarliv. Osven vo nekoi ramnicharski mesta, kade shto imotite bile okrupnuvani, ogromniot del od imotite na SRZ i natamu ostanale rascepkani na sitni parceli i obrabotuvani so istite najednostavni zemjodelski orudija so koi i dotogash bile ob-Prilepski zadrugarki nizhat tutun rabotuvani. Vo tekot na 1950–1952 g. zachestilo samovolnoto istapuvanje na selanite od zadrugite, dodeka so merkite doneseni vo tekot na 1953 g. za reorganizacija na SRZ i prilozhuvanje na principot za dobrovolno vleguvanje i izleguvanje od zadrugite bil oz-nachen pochetokot na krajot na zadrugarstvoto vo NRM. IZV.: D-r Violeta Achkoska, Zadrugarstvoto i agrarnata politika 1945–1955 godina, Skopje, 1994; Agrarno-sopstvenichkite odnosi, promeni i procesi vo Makedonija 1944–1953, Skopje, 1998; D-r Lazar Lazarov, Opshtestveno-ekonomskiot razvoj na NR Makedonija vo periodot na obnovata i industrijalizacijata (1944–1957), Skopje, 1988. R. H.
Кирилична верзија на написот
ЗАДРУГАРСТВОТО ВО НАРОДНА РЕПУБЛИКА МАКЕДОНИЈА