DRUSHTVA NA LIKOVNITE UMETNICI VO MAKEDONIJA -. strukovni asocijacii na likovnite umetnici. Zdruzhuvanjeto na likovnite umetnici vo Makedonija zapochnalo so formiranjeto na Drushtvoto na jugoslovenskite likovni umetnici od podrachjeto na Vardarska Banovina (Skopje, 1929). Potoa kon nego se prikluchilo i novoformiranoto drushtvo „Jefimija“ (1930), koe podocna ja prezelo i izlozhbenata dejnost na DJLU (1933-1941). Togash dejstvuvale i izlagale niza poznati likovni tvorci, kako Dimitar Andonov, LJubomir Belogaski, Vangel Kodjoman, Lazar Lichenoski, Nikola Martinoski, Vasilie Popovikj-Cico, Mihajlo shojlev i dr. Po Osloboduvanjeto, pak, prvo Drushtvo na makedonskite likovni umetnici bilo formirano vo Prilep (1944), a Upravata ja sochinuvale: Zdravko Blazhikj, Tomo Vladimirski, Nikola Martinoski, Vasilie Popovikj-Cico i Dimo Todorovski. Tokmu tie ja pokrenale i inicijativata za obedineto dejstvuvanje na likovnite umetnici vo Makedonija, za otvoranje na Umetnichko uchilishte (1945, so prv direktor Nikola Martinoski), a ja organizirale i prvata zaednichka izlozhba na Drushtvoto vo Skopje (1945), na koja, pokraj chlenovite na Upravata, uchestvuvale i Katja Eftimova, Dimche Koco, Borka Lazeski, Risto Lozanovski, Dimche Protugjer i dr. Naskoro potoa bilo formirano i Drushtvoto na likovnite umetnici na Makedonija (DLUM, Skopje, 24. Ⅱ 1946). Prv i dolgogodishen pretsedatel bil Nikola Martinoski, a sekretar Vasilie Popovikj-Cico. Vednash po osnovanjeto ja organiziralo i prvata zaednichka izlozhba na chlenovite. Naskoro stanalo del od Sojuzot na likovnite umetnici na Jugoslavija (SLUJ, 1947), a negovite chlenovi uchestvuvale na zaednichkata izlozhba na umetnicite od FNRJ (1949), glavno so real-socijalistichki duh. No naskoro, i Makedonija ja zafatilo vlijanieto na modernata umetnost, osobeno po izlozhbite na francuskata, amerikanskata i holandskata umetnost vo Skopje (1953) i izlozhbata na H. Mur. Togash i DLUM organiziralo patuvachki izlozhbi niz Jugoslavija, a vekje naogja vo neposredna blizina na Krugolisna drozera redovno uchestvuvale i na izlozhbite na SLUJ. Naskoro potoa sledele i makedonski izlozhbi vo stranstvo. Bile izgradeni novi ateljea i bil otvoren Umetnichki paviljon vo Skopje, so organizirani izlozhbi od domashni avtori i avtori od stranstvo. Sega vo DLUM chlenuvaat nad 300 likovni umetnici, glavno so zavrshena likovna akademija. Megju drugoto, organizira godishni, tematski i zhanrovski izlozhbi. Vo NUB „Kliment Ohridski“ gi organizira tradicionalnite godishni izlozhbi na grafika i crtezh (od 1974/1975). Vo Umetnichkata galerija ja organizira tradicionalnata izlozhba na sitna plastika (od 1980), vo KIC izlozhbite na slikarstvoto mal format (od 1984), a godishni revijalni izlozhbi vo sorabotka so Muzejot na grad Skopje. Najznachajnata forma na godishno likovno pretstavuvanje e selektivniot Zimski salon na DLUM vo Muzejot na sovremenata umetnost (od 1991). Pokraj toa, DLUM gi dodeluva i tradicionalnite nagradi „Nereshki majstori“ za slikarstvo i skulptura, „Lazar Lichenoski“ za slikarstvo, „Nikola Martinoski“ za crtezh, „Mosha Pijade“ za grafika, „Petar Mazev“ za slikarstvo, „Jordan Grabul“ za skulptura i „Dimitar Avramovski Pandilov“ za slikarstvo mal format. Seto toa pridonese DLUM da stane i ostane eden od najznachajnite afirmatori na makedonskata likovna umetnost vo zemjata i stranstvo. S. Ml.
Кирилична верзија на написот
ДРУШТВА НА ЛИКОВНИТЕ УМЕТНИЦИ ВО МАКЕДОНИЈА