DEVIZNI REZERVI NA RM – stranski sredstva (depoziti, hartii od vrednost, zlato) vo sopstvenost na drzhavata, chija osnovna funkcija e zashtita na ekonomijata od negativni nadvoreshni shokovi, redovno servisiranje na nadvoreshniot javen dolg i intervencii na devizniot pazar. Aktivnostite za sozdavanje devizni rezervi na RM zapochnuvaat kon krajot na 1991 g., koga Vladata donese odluka za primenuvanje na kursot na dinarot vo platniot promet so stranstvo i za izdvojuvanje i nasochuvanje na eden del od devizniot priliv vo RM. Vrz taa osnova, NBM zapochnuva da gi formira deviznite rezervi taka shto bankite izdvojuvaat 30% od deviznite prilivi na pretprijatijata. Na toj nachin, na denot na monetarnoto osamostojuvanje, deviznite rezervi na RM iznesuvaat samo tri milioni dolari. Vo periodot po monetarnoto osamostojuvanje, deviznite rezervi pokazhuvaat trend na postojan porast i na krajot od 2006 g. tie iznesuvaa 1,4 milijardi evra. Vo odnos na strukturata, najgolemiot del od deviznite rezervi e plasiran kaj stranski centralni banki (51%), 68% od deviznite rezervi se chuvaat vo vid na depoziti kaj stranski banki, 78% od deviznite rezervi se denominirani vo evra, a 90% od plasiranite sredstva imaat rochnost do 90 dena. Najvazhni faktori shto vlijaat vrz dinamikata na deviznite rezervi se intervenciite na centralnata banka na devizniot pazar (otkupot i prodazhbata na devizi), zadolzhuvanjeto na drzhavata vo stranstvo, otplatata na nadvoreshniot dolg, prilivite na devizi od privatizacijata na drzhavnite pretprijatija, kreditnite obvrski na centralnata banka, zadolzhitelnata rezerva na bankite vo devizi, kako i prihodite od plasiranjeto na deviznite rezervi. So deviznite rezervi na RM upravuva NBRM, vo soglasnost so principite na sigurnost, na likvidnost i na rentabilnost. Pritoa, vkupnite devizni rezervi se sostojat od tri portfolija: likvidnosno portfolio, investiciono portfolio i zlato. Pri rakuvanjeto so deviznite rezervi, centralnata banka upravuva so kreditniot rizik, likvidnosniot rizik, valutniot rizik i kamatniot rizik. Kvantificiranjeto na pazarnite rizici na koi se izlozheni deviznite rezervi se vrshi so primena na sovremena sofisticirana statistichka metodologija (ValueatRisk–VAR), koja ja procenuva maksimalnata promena na deviznite rezervi vo opredelen vremenski period, predizvikana od promenite na cenite na finansiskite instrumenti i deviznite kursevi. IZV.: Bilten, Ministerstvo za finansii, Skopje, juli/avgust 2006, 7.LIT.: Kiki Mangova-Ponjavikj, Vancho Kargov, 60 godini centralno bankarstvo vo Republika Makedonija, Narodna banka na Republika Makedonija, Skopje, 2006; Izveshtaj za upravuvanjeto i rakuvanjeto so devizite rezervi vo 2006 godina, Narodna banka na Republika Makedonija, Skopje, fevruari 2007; Bilten, Ministerstvo za finansii, Skopje, juli/avgust 2006, 7. G. P.
Кирилична верзија на написот
ДЕВИЗНИ РЕЗЕРВИ НА РМ