DEBARSKA KOTLINA – se naogja na krajniot zapaden del na RM vo porechjeto na Crni Drim i Radika, pomegju planinite Krchin od istok, Stogovo od jugoistok i Jablanica od zapad. Kotlinata celosno ne se naogja na teritorijata na nashata zemja, a soobrakjajno e dosta izolirana. Soobrakjajno so drugite delovi komunicira preku tesnite i dlaboki klisuri na Radika i Crni Drim. Zafakja povrshina od 973 km², od koja nad 80% Debarskata Kotlina, satelitska snimka se naogja na nadmorska visochina od 750 do 2.200 m. Debarskata Kotlina e nastanata so tektonskite radijalni dvizhenja vo oligomiocen so alpskoto nabiranje. Taa e spushtena po dolzhinata na dva rasedi so razlichen pravec na proteganje: Kosovrashki si–jz i Banishkiot sz–ji. Po dolzhinata na ovie dva rasedi se javuvaat termalni izvori na koi se izgradeni dvete poznati banji. Vo pliocenot kotlinata bila ispolneta so voda i pretvorena vo ezero. Dnoto na kotlinata pretstavuva branovidna ramnina so visochina od 620 – 650 m ispolneta so kvarterni i plioceni sedimenti. Razviena e gradskata naselba Debar. LIT.: A. Stojmilov, Fizichka geografija na R Makedonija, PMF, Skopje, 2003. T. And.
Кирилична верзија на написот
ДЕБАРСКА КОТЛИНА