DEBAR – grad vo zapadniot del na RM (14.561 zh.). Se naogja vo Debarskata Kotlina, jugozapadno od planinata Deshat, na nadmorska visina od 700 m. Zafakja povrshina od 360 ha. Klimata e promeneto kontinentalna so prosechna godishna temperatura na vozduhot od 11,8°S i prosechna godishna kolichina na vrnezhi od 890 mm. Preku D. pominuva regionalen pat koj na severoistok go povrzuva so Mavrovo i Gostivar, a na jug so Struga. Debar kako naselba postoel ushte vo vremeto na Rimjanite pod ime Deborusa. Za prvpat se spomnuva vo edna povelba na Vasilij Ⅱ od 1019 g. kako mesto shto mu pripagja na bitolskiot vladika. Vo sredniot vek e znachaen centar vo Zapadna Makedonija. Vo prvata polovina na ⅩⅠⅩ v. Ami Bue zabelezhal deka ima 4.200 zh., 64 dukjani, djamija i karvan saraj, bila razviena trgovijata i zanaetchistvoto, a debarchani bile poznati kako odlichni graditeli na crkvi, kopanichari i zografi. Naselbata etnichki bila izmeshana so makedonsko i so muslimansko naselenie. Vo 1900 g. bro-jot na naselenieto vo gradot se nagolemuva na 15.000 zh.. Po Prvata svetska vojna, koga bila postavena granicata kon Albanija, D. pochnal funkcionalno i populaciski da opagja, taka shto vo 1931 g. vo nego zhiveele 7.198 zh. Poradi specifichnata periferna geografska Gradot Debar so Debarskoto Ezero polozhba toj i po Vtorata svetska vojna mnogu ne naprednal, ostanal samo kako centar na svojata neposredna okolina. Megjutoa, etnichkata struktura vo gradot e dosta promeneta. Deneska od 14.561 zh., Makedoci se 1.059 zh., Albanci 10.768 zh.,Turci 1.415 zh., Romi 1.079 zh., i drugi 245 zh. D. e opshtinski centar. Opshtinata zafakja povrshina od 14.567 ha, ima 18 naseleni mesta so 19.542 zh. Najgolem broj od naselenieto e vraboteno vo tekstilnata industrija, koja e prisutna vo gradot, potoa vo rudarsvoto i vo zemjodelstvoto. Ima gimnazija, zdravstven dom, dom na kulturata, seizmoloshka stanica i drugi ustanovi. Vo blizina na gradot se naogjaat banjite Banjishte i Kosovrashka Banja i veshtachkoto ezero shpilje, a vo jugoistochnoto podnozhje na Deshat e rudnikot za gips. LIT.: Jovan F. Trifunoski, Debar, „Glasnik Etnografskog instituta SAN”, knj. I–Ⅲ, Beograd, 1957; Popis na naselenieto, domakjinstvata i stanovite vo Republika Makedonija, 2002, Ⅹ, Skopje, 2004. Al. St.
Кирилична верзија на написот
ДЕБАР