GOLEMA BUGARIJA (1870-1998) – rusko-bugarski proekt za sozdavanje golema bugarska drzhava na Balkanot, oficijaliziran so izdejstvuvanjeto na aktot za sozdavanje Bugarska egzarhija (11. Ⅲ 1870) pod chija jurisdikcija bile staveni makedonskata Veleshka eparhija i dvete srpski eparhii – Nishkata i Pirotskata. Rusija pristapila kon operacionalizacija po pobedata vo vojnata so Turcija. So preliminarniot Sanstefanski dogovor (3. Ⅲ 1878) Rusija go oficijalizirala proektot za „Golema Bugarija“ od Crnoto More do Ohridskoto Ezero, planinata Gramos i Kosturskoto Ezero na zapad i od Dunav na sever do Egejskoto More. Zapadnite evropski golemi sili na Berlinskiot kongres (1878) go sprechile nejzinoto sozdavanje, no proektot stanal opsesija za Bugarite. Vrz proektot za sanstefanska Bugarija bila gradena i vodena bugarskata drzhavna politika. Vo 1897, a potoa i vo 1904 g., neposredno po Ilindenskoto vostanie, Bugarija skluchila tajni dogovori so Srbija za usoglasuvanje na politikata vo odnos na Makedonija, bez razgranichuvanje na interes-Teritorijata na „Golema Bugarija” nite sferi. Za realizacijata na golemodrzhavnata politika Bugarija skluchila Dogovor za ofanziven sojuz (29. Ⅱ / 13. Ⅲ 1912), so taen dodatok za podelba na Makedonija. So drzhavite sojuznichki od Balkanskiot sojuz vlegla vo vojna protiv Turcija so site voeni i ekonomski potencijali. Nezadovolna od podelbata na osvoenite teritorii vo Makedonija, Bugarija ja zapochnala Vtorata balkanska vojna, vo koja pretrpela katastrofalen poraz. Vo Prvata svetska vojna vlegla na stranata na Centralnite sili, go okupirala i go anektirala Vardarskiot del na Makedonija (i Istochna Srbija), proglasuvajkji obedinuvanje na Bugarija i realizacija na sanstefanskata programa. Po porazot vo vojnata, Bugarija so Nejskiot miroven dogovor (1919) bi-la prisilena da go otstapi Strumichkiot kraj vo Makedonija, a $ bile odzemeni i bugarskite „zapadni pokraini” shto $ bile dodeleni na Srbija, odnosno na drzhavata na Srbite, Hrvatite i Slovencite. Vo Vtorata svetska vojna Bugarija mu pristapila na Sojuzot na fashistichkite sili, go okupirala i go anektirala pogolemiot del od Makedonija. Po 9toseptemvriskiot drzhaven prevrat i po doagjanjeto na vlast na Bugarskata komunistichka partija, Bugarija deklarirala napushtanje na golemodrzhavnata politika na monarhistichkite rezhimi; go pozdravila sozdavanjeto na makedonskata nacionalna drzhava vo Vardarskiot del na Makedonija – Demokratska Federalna Makedonija vo Jugoslovenskata federacija i gi priznala makedonskiot narod, nacijata i jazikot. Na makedonskiot narod vo Pirinskiot del vo Bugarija im priznala kulturna avtonomija vo periodot do Rezolucijata na IB (1948), vo takanarecheniot „Dimitrovski period” vo Bugarija. Potoa bugarskoto komunistichko drzhavno rakovodstvo povtorno se vratilo na politikata za bugarskiot karakter na Makedonija, na makedonskiot narod i jazik. Pa-dot na komunistichkata vlast (1989) ne donese radikalni promeni vo pozicijata na Bugarija vo pogled na bugarskite aspiracii. Bugarija (prva) ja prizna nezavisnosta na RM, no gi negirashe i gi negira makedonskata nacija, istorijata i jazikot. Denot na pot-pishuvanjeto na Sanstefanskiot preliminaren miroven dogovor (3 mart) e proglasen za nacionalen i drzhaven praznik. Vo Bugarskata nacionalna doktrina, objavena vo 1997 i 1998 g., makedonskiot narod e tretiran kako bugarsko naselenie nadvor od drzhavata Bugarija. Bugarija i neposredno pred i so stapuvanjeto vo polnopravno chlenstvo vo EU ne go priznava postoenjeto na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Pirinskiot del na Makedonija. LIT.: Hristo Andonov-Poljanski, Sanstefanska Bugarija, Skopje, 1968; Mihajlo Minoski, Makedonija vo bilateralnite i multilateralni dogovori na Balkanskite drzhavi, Skopje, 2000; Makedonija vo megjunarodnite dogovori, I, Skopje, 2006; Vasil Jotevski, Nacionalnata afirmacija na Makedoncite vo Pirinskiot del od Makedonija, Skopje, 1996. M. Min.
Кирилична верзија на написот
ГОЛЕМА БУГАРИЈА