VELESHKATA GIMNAZIJA – se smeta za najstaro gimnazisko uchilishte vo Makedonija koe datira od 1857/58 godina, poznato kako glavno, odnosno klasovno uchilishte, no i pod imeto trgovska shkola, bidejkji se izuchuvale i predmeti shto davale znaenja od trgovskata struka. Uchilishteto Zgradata na Veleshkata gimnazija go otvoril fakultetski obrazovaniot srpski uchitel Jovan Neshkovikj (zavrshil filozofski i pravni nauki vo Peshta, kade shto bil i roden), koj po pokana na Istochnata veleshka crkovno-uchilishna opshtina doshol za glaven uchitel vo Veles i gi postavil osnovite na prvoto glavno makedonsko uchilishte. Vo godinata na osnovanjeto uchilishteto go posetuvale 40 uchenici. Sè do pochetokot na dvaesettite godini na ⅩⅩ v. uchilishteto bilo vo rang na nizha gimnazija (progimnazija), organizirano vo 2, 3 ili 4 klasa (vo zavisnost od kadrovskite i drugi uslovi). Polna gimnazija (osmoklasna) stanalo vo uchebnata 1921/22 g., koga bile opfateni vkupno 362 uchenika vo site osum klasa. Od uchebnata 1929/30 g., poradi restriktivni merki na togashnite vladejachki srpski krugovi, odnovo bila svedena na nizha gimnazija. Od uchebnata 1932/33 g. se razviva kako samoupravna ustanova (ne se finansira od drzhavniot budjet). Kako polna gimnazija povtorno raboti od uchebnata 1936/37 g. Po osloboduvanjeto, reshenie za otvoranje gimnazija vo Veles e doneseno od Prezidiumot na ASNOM (3. XI 1944 g.). LIT.: T. shoptrajanov, Sto godini gimnazijalno obrazovanie vo Veles, Skopje, 1960. K. Kamb.
Кирилична верзија на написот
ВЕЛЕШКАТА ГИМНАЗИЈА