VELEGEZITI – makedonsko slovensko pleme (Belegezйtai, Belegez™tai, Belegez´tai). Pri doseluvanjeto na Slovenite vo Makedonija, V. se naselile vo jugoistochniot del na Tesalija, okolu gradovite Teba i Demetrijada (deneshniot Voloski Zaliv). Se spomnuvaat kako del od golemiot plemenski sojuz (614-615) sozdaden pod vodstvo na knezot Hacon. Vo 616 g. neuspeshno go napadnale gradot Solun zaedno so drugite makedonski slovenski pleminja. Vo Ⅶ v. bil formiran ushte eden plemenski sojuz na chelo so reksot Prebond. Po negovoto ubistvo, slovenskite pleminja go opsadile Solun (674). No V. ne se prikluchile kon obedinetite pleminja, bidejkji odrzhuvale mirni odnosi so Solunchanite. Po dvegodishna opsada Slovenite go napadnale gradot (676), no morale da se povlechat. Nekolku dena podocna Solunchanite bile snabdeni so zhito i ovoshje od Velegezitite. Za niv svedochat brojni slovenski toponimi. Nivnata sklavinija bila narechena Velzitija ili Velegezitija (ΒΕΛΖΝΤÙA, Belegezitia). Podocna arhontot Akamir uchestvuval vo organiziranjeto zagovor (799) protiv imperatorkata Irina. Najverojatno Akamir bil samostoen vladetel na Velzitija, koja vo toj moment bila pod sizerenstvoto na imperatorot, na pragot na drzhavno obedinuvanje. IZV. iLIT.: Vizantiski izvori za istoriju naroda Jugoslavije, I, 1955; Stjepan Antoljak, Srednovekovna Makedonija, I, Skopje, 1983; Branko Panov, Srednovekovna Makedonija, Ⅲ, Skopje, 1983; O. V. Ivanova, G. G. Litavrin, Ranne-feodalÝnie gosudarstva na Balkanah, Moskva, 1985; G. Litavrin, Sklaviniite od Ⅶ-IX v. kako socijalno-politichka organizacija na Slovenite, „Istorija”, ⅩⅪ, 2, Skopje, 1985, 23-32; Istorija na makedonskiot narod, I, Skopje, 2000; Milan Boshkovski, Iminjata Makedonija i Makedonci vo srednovekovnite izvori, Skopje, 2003. B. R.-J. Panorama na Veles
Кирилична верзија на написот
ВЕЛЕГЕЗИТИ