BUDILOVICH, Anton Semjonovich (s. Komotovo, Grodnenska gub., Rusija, 24. Ⅴ / 5. Ⅵ 1846 – S.-Peterburg, 12/25. Ⅻ 1908) – istorichar, filolog, publicist, univ. profesor, slovenofil. Go zavrshil Istorisko-filoloshkiot fakultet na S.-Peterburshkiot univerzitet (1863–1867), magistriral (1871) i bil na studiski prestoj za prouchuvanje na slovenskite narechja, literaturata i etnografijata na slovenskite oblasti vo Germanija, Avstro-Ungarija, Romanija, Srbija, Crna Gora i Evropska Turcija (1872–1875). Profesor e vo Institutot na knezot Bezborotko vo Nezhin (1875–1881), a potoa predaval ruski i crkovnoslovenski jazik na Univerzitetot i stanuva dekan na Istorisko-filoloshkiot f-t vo Varshava (1881–1882). Izbran e za chlen na RAN (1882), a potoa i na drugi slovenski akademii. Stanuva rektor na Univerzitetot vo Tartu i ja vodi Katedrata za sporedbena gramatika na slovenskite narechja (1892–1901). Kako profesor na S.-Peterburshkiot univerzitet, stanuva chlen na Sovetot na Ministerstvoto za prosveta i chlen na povekje nauchni i slovenofilski drushtva. Redaktor e na „Slavяnskoe obozrenie”, „Moskovskie vedomosti” i sorabotnik na golem broj vesnici i spisanija. Kako potpretsedatel na Sovetot na SPBSBD, na 15. XI 1902 g. dava pozitivno, no dosta rezervirano mislenje za Programata (od 12. XI 1902) na togash osnovanoto MNLD: „… proektov za postepeno postignuvanje slovensko edinstvo vo Makedonija bi mozhel da pretstavuva blagodarna zadacha za makedonsko-slovenskata publicistika, no vo realiziranjeto na ovoj proekt Rusija odvaj li bi mozhela da zeme kakvo i da e uchestvo. Takvite evolucioni procesi, kako shto e obrazuvanjeto literaturen dijalekt vrz osnova na obedinuvanjeto na govorite, obichno se prodolzhuvaat desetici godini, ako ne i vekovi, a Makedonija odvaj li ima pred sebe tolku prodolzhitelen rok za miren razvitok… No ne mozheme da ne se soglasime deka za Makedonija treba privremeno da se sozdade polozhba na avtonomna provincija, bez predreshuvanje na prashanjeto za sudbinata na nacionalnite sh…kj grupi vo nea. Samo so takva privremena sostojba mozhe za izvesno vreme da se neutraliziraat pretenziite sprema nea od strana na sosednite drzhavi, osobeno od Bugarija, Srbija, Grcija…”. Kako privrzanik na idejata za opshtoslovenski jazik (ruskiot) i na panslavizmot, toj e za avtonomija na Makedonija, no ne i za posebna makedonska nacija i jazik. BIB.: Po voprosu obъ avtonomii slav-яnskihъ oblasteй Evropeйskoй Turcii, „Grazhdaninъ”, 41–42, SPb., 1876; O literaturnomъ edinstv‹ narodovъ slavяnskago plemeni, „Slavяnskij Sbornikъ”, Ⅱ/3, SPb., 1877, 1–15; Istoriko-politicheskiя zam‹tki po voprosamъ Bolgarskomu i ÕlÝzasъ-Lotaringskomu, Varshava, 1887; Kъ voprosu obъ obÈemъ яzÎk‹ slav-яnъ, „Varshavskij Dnevnikъ”, № 167, 1888; ObÈeslavяnskiй яzÎkъ vъ rяdu drugihъ obÈihъ яzÎkovъ drevneй i novoй EvropÎ, I, Varshava, 1892; Obrazovanie literaturnÎhъ яzÎkovъ i ihъ znachenie vъ istorii, „Ucheniя zapiski Imp. arйevskago universiteta”, № 2, Arйevъ, 1893, 71–78; Znachenie Makedonii vъ sudÏbahъ greko-slavяnskago mira, „Izv‹stiя SPBSBO”, № 1, SPb., okt. 1903, 5–21; Vъ chemъ zaklÓcha-Ótsя glavniя trudnosti Makedonskago voprosa, „Izv‹stiя SPBSBO”, № 5, 1903, 2–10. LIT.: NovÎй sbornikъ stateй po slavяnov‹d‹niÓ. Sostavlenniя i izdanniя uchenikami V. I. Lamanskago, SPb., 1905, Ⅶ–ⅩⅤⅠ; Slavяnovedenie v dorevolÓcionnoй Rossii. Biobibliograficheskuiй slovarÝ, M., 1979, 86–88; Blazhe Ristovski, Dimitrija CHupovski (1878–19440) i Makedonskoto nauchno-literaturno drugarstvo vo Petrograd, I, Skopje, 1978, 190. Bl. R. Dragoljub Budimovski
Кирилична верзија на написот
БУДИЛОВИЧ, Антон Семјонович