BUGARSKA EGZARHIJA – avtonomna pravoslavna crkva (1870–1953). Na 28. Ⅱ 1870 g. bil izdaden sultanski ferman za sozdavanje na Bugarskata egzarhija so sedishte vo Carigrad. Vo Egzarhijata vlegle site eparhii od Bugarija, Veleshkata eparhija od Makedonija i dve eparhii od Srbija. Za egzarh bil izbran vidinskiot mitropolit Antim (16. Ⅱ 1872). Egzarhijata se ureduvala spored Ustavot od 1871 g. Vo chl. 10 od fermanot bilo predvideno prisoedinuvanje kon Egzarhijata na pravoslavnite vernici ako 2/3 se izjasnele za toa. Poradi shirenjeto na Egzarhijata nadvor od etnichkite granici na Bugarija, Vselenskata patrijarshija svikala crkovnonaroden sobor vo Carigrad i ja proglasila Egzarhijata za shizmatichna (otcepnichka) crkva (16. IX 1872). Pod shizma Egzarhijata ostanala sè do 1953 g. Za prv egzarhiski vladika vo Makedonija, na chelo na Veleshkata eparhija, bil ustolichen arhimandritot Damaskin (1. Ⅴ 1872). Po izvrshenite izbori (23. Ⅲ 1874), bile izdadeni ushte dva berata za novi vladici vo Makedonija – za Ohridskata eparhija na chelo so mitropolitot Natanail Kuchevishki i za Skopskata eparhija na chelo so mitropolitot Dorotej. Na pochetokot od Rusko-osmanliskata vojna (1877) bile progoneti egzarhiskite vladici od Makedonija. Proruski opredeleniot egzarh Antim bil zamenet so lovchenskiot mitropolit Josif. Noviot egzarh nemal smelost da otpatuva vo Carigrad, a Egzarhijata do 1880 g. ja upravuval negoviot zamenik kako arhijerejski namesnik arhimandritot Metodij Kusev(ich) od Prilep. Po podobruvanjeto na osmanlisko-bugarskite odnosi egzarhot Josif zastanal na chelo na Egzarhijata. Vo poslednata decenija na ⅩⅠⅩ v., Egzarhijata izdejstvuvala novi bugarski vladici vo Makedonija vo Ohridskata, Skopskata, Veleshkata (1894), Pelagoniskata (Bitolska), Strumichkata, Debarsko-kichevskata i Nevrokopskata eparhija (1897). Po Balkanskite vojni sedishteto na Egzarhijata bilo preseleno vo Sofija. Po smrtta na egzarhot Josif (1915), Bugarskata egzarhija bila upravuvana od Svetiot arhierejski sinod, na chelo so vrshitel na dolzhnosta pretsedatel na Sinodot. Po Vtorata svetska vojna bil izbran nov bugarski egzarh – sofiskiot mitropolit Stefan (10. Ⅴ 1945), a po negovata smrt, na Tretiot crkovnonaroden sobor (1953) Bugarskata egzarhija bila podignata vo rang na patrijarshija. Za poglavar na Bugarskata patrijarshija bil hirotonisan plovdivskiot mitropolit Kiril (1953–1971). IZV. iLIT.: Sbirka otъ dokumenti za uredbata i duhovnit‹ pravdini na Bъlgarskata ekzarhi®, Carigradъ, 1919; S. Grujiћ, Kako je postala Bugarska egzarhija, Beograd, 1897; A. Trajanovski, Bugarskata egzarhija i makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvizhenje (1893–1908), Skopje, 1982, 300. Al. Tr.
Кирилична верзија на написот
БУГАРСКА ЕГЗАРХИЈА