BRITANSKO-MAKEDONSKI VRSKI I ODNOSI. Pochetok na politichkite odnosi e prvata britanska misija na ovoj prostor – generalen konzulat vo Solun (1715). Sleduvaat vicekonzulati vo Serez (1934), Bitola (1851), Kavala (1857) i Skopje (1883). Britanija uchestvuva vo razvrskata na Istochnata kriza (1875–1878). Sloganot na makedonskata osloboditelna borba „Makedonija na Makedoncite” prv pat e upotreben vo pismo do drushtvoto „Bajron” od britanskiot premier Vilijam Gledston na 19. Ⅰ 1897 g. Oficijalna britanska pozicija na Pariskata konferencija (1919) e priznavanje na teritorijalnata podelba na Makedonija. Vo Vtorata svetska vojna kaj Gsh na NOV i POM se akreditirani nekolku britanski voeni misii (1943–1945). Pretstavnik na britanskata voena misija drzhi govor na Prvoto i na Vtoroto zasedanie na ASNOM kako de facto priznavanje na novosozdadenata makedonska drzhava. Vo juni 1945 g. e otvoren konzulat vo Skopje shto raboti do 1957 g. Velika Britanija ja priznava RM na 8. Ⅳ 1993 g. Oficijalni diplomatski odnosi megju Kralstvoto Velika Britanija i Severna Irska i RM se vospostavuvaat na 16. Ⅻ 1993 g. Prv vonreden i opolnomoshten ambasador na Obedinetoto Kralstvo vo RM e Toni Milson (Tondz Millson). Prv vonreden i opolnomoshten ambasador na RM vo Obedinetoto Kralstvo e Risto Nikovski. IZV.: Britanski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod, t. 1, 1797& 1839, t. 2, 1840&1847, t. 3, 1848&1856, t. 4, 1857&1885, t. 5, 1886&1900, Skopje, 1968, 1977, 1982, 2003, 2005. LIT.: Viktor Gaber, Za makedonskata diplomatija, Skopje, 2002. T. Petr.
Кирилична верзија на написот
БРИТАНСКО-МАКЕДОНСКИ ВРСКИ И ОДНОСИ