BOGOEVSKI, Mite (Dimitar) Pandev (s. Bolno, Resensko, 31. Ⅹ 1919 – s. Bolno, 12. IX 1942) – poet i revolucioner, naroden heroj. Osnovno uchilishte zavrshil vo rodnoto selo, progimnazija vo Resen (1935) i Trgovska akademija vo Bitola (1935-1937). Kako poet Mite Bogoevski se projavil ushte vo progimnazijata vo Resen so pesnite: „Osamoten patnik”, „Pokraj reka”, „Malo konjche”, „Nesrekjen Ilija” i „Dva vrapci”. Pred malata matura, poznat kako „Momcheto od Bolno”, ja recitiral svojata nezachuvana pesna „Legenda za Makedonskite Slavjani”, so izraziti makedonski nacionalni chuvstva. Slichna bila i nezachuvanata pesna „Bogomili”. Bil osobeno nadaren za crtanje, a se zanimaval i so rezbarstvo. Vo Trgovskata akademija vo Bitola osnoval kruzhok za zapoznavanje na progresivnata literatura (1936) i stanal chlen na SKOJ (1937). Bil chlen na upravata na Literaturnata druzhina „Ivan Gundulikj”, kade shto go chital referatot „Za pravednite i nepravednite vojni” i satirichnata pesna „Imela” vo koja ja ismejuva burzhoazijata. Stanal i eden od rakovoditelite na mladinskoto rakovodstvo vo Akademijata i konechno se orientiral kon pishuvanje na makedonski jazik. Vo 1938 g. vekje imal pedesetina napishani pesni, megju koi i najpoznatata „Sproti Ilinden”. Kako student na Visokata komercijalna shkola na Belgradskiot univerzitet (1939-1940) stanal i chlen na KPJ (1939). Togash go pishuval svojot nezavrshen i neobjaven roman „Aristidi Brijana”. Poradi nedostig na materijalni sredstva, bil prinuden da se vrati vo rodnoto selo. Stanal chlen na MK na KP vo Resen (1940). Togash ispratil povekje svoi stihotvorbi vo v. „Nasha rech” vo Skopje, no bila objavena samo pesnata „Razdelvachka” (Ⅱ/18, 14. Ⅵ 1940, 6). Redakcijata imala namera da mu izdade i posebna stihozbirka, no vesnikot prestanal da izleguva, a potoa (zaedno so negovata arhiva) £ se gubi tragata. Bil uapsen vo Bitola (16. IX 1940) i sproveden vo zatvorot Glavnjacha, a potoa vo zatvorot Ada Ciganlija kaj Belgrad ostanal dva meseci. Po fashistichkata okupacija izvesno vreme rabotel vo Opshtinata vo s. Jankovec i bil eden od organizatorite na oruzhenoto vostanie vo Prespansko (1941). Zaedno so Ilija Spirovski izrabotuvale falsifikuvani lichni karti za ilegalcite, poradi shto bil uapsen (31. Ⅲ 1942). No poradi nedostig na dokazi, za desetina dena bil osloboden od zatvorot i kako sekretar na Okoliskiot komitet na KPJ preminal vo ilegalstvo. Vo proletta na 1942 g. ja napishal i ja razmnozhil na mashina pesnata „Partizanka”, shto stanala popularna kako narodna pesna vo Prespansko. Bila razmnozhena i negovata pesna „Sproti Ilinden”. Uchestvuval vo formiranjeto na NOPO „Dame Gruev”. Koga odredot ja rasturil planiranata bugarska ilindenska proslava vo s. Smilevo, Bitolsko, ja napishal pesnata „Trieset i devet minaja” posvetena na borcite od ovoj odred. Vo edna akcija na bugarskata vojska i policija za blokada na NOPO „Dame Gruev” borcite uspeale da se probijat, no toj ostanal opkolen so soborecot, narodniot heroj Stefan Naumov-Stiv. Se obidele da izlezat od obrachot probivajkji se vo dva sporotivni pravca, no toj ostanal vo atarot na seloto shto go poznaval. Za da ne padnat zhivi vo neprijatelski race, se reshile na samozhrtva. Bugarskata policija prvin gi pogrebala vo dva groba, potoa gi otkopale i gi prenela kaj selskata crkva, a od tuka potajno gi odnesle kaj GJavato (pod Pelister) i gi zapalila so benzin. Po negovata smrt, borcite na odredot na shapirograf ja razmnozhile negovata pesna „Trieset i devet minaja”, a vo rakopisno izdanie na bitolskite zatvorenici bil objaven i fragment od pesnata „Zagonetka”. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (2. Ⅷ 1949). Zachuvani se i negovite pesni: „Sat”, „Uchenichka tetratka”, „Pokraj reka”, „Visibaba”, „Stojanka mlada partizanka”, „Trieset i devet minaja” i dr. BIB.: Razdelvachka, „Nasha rech”, Ⅱ/18, Skopje, 14. Ⅵ 1940, 6; Zagonetka, „Nash pat” (rakopisno izdanie na bitolskite zatvorenici), No 1, Bitola, 1944, 15, Arhiv na INI – Skopje, k. 116, 849/1 i 2 i 15/309. LIT.: Lazo Karovski, Mite Bogoevski, „Nov den”, IV, 8-9, Skopje, 1948, 66-73; Aco Filip, Momcheto od Bolno, „Nova Makedonija”, Skopje, septemvri-oktomvri 1958; Mite Bogoevski, Sproti Ilinden. Pesni. Knigata ja podgotvil Radivoje Peshikj, Skopje, 1959, 7-26 i 41-43; Dejan Aleksikj, „Nasha rech” (1939-1941), Skopje, 1960, 304 i 345-346; Stojan Risteski, Poetot i revolucionerot Mite Bogoevski, „Mlad borec”, DJDJV, 24, Skopje, 19. IX 1968, 6; GJorgji GJorgjievski, Mite Bogoevski, vo zb. Pet decenii Ekonomsko uchilishte, Bitola, 1923-1972, Bitola, 1972, 72-73; Aleksandar Sterjovski, Uchilishnite denovi na Mite Bogoevski vo Bitola, „Razvitok”, XI, 6, Bitola, 1973, 537-549; Miodrag Drugovac, Makedonskata literatura (od Misirkov do Racin), Skopje, 1975, 212-224; Dimitar Mitrev, Reminiscentni navrakjanja kon motivot na borbata protiv fashizmot, „Sovremenost”, DJDJV, 7, Skopje, 1975, 3-4; Aco Filip, Mite Bogoevski, poet i revolucioner, Skopje, 1977; Jordan Konev, Strav od mrtvite tela. Kako zaginaa Mite Bogoevski i Stiv Naumov vo bolnskata korija, „Nova Makedonija”, Skopje, 22. XI 1980, 4; Blazhe Ristovski, Makedonskiot stih 1900-1944. Istrazhuvanja i materijali, Skopje, 1980, 359-361; istiot, Profili i projavi od makedonskata literaturna istorija, 2, Skopje, 1982, 262-265. S. Ml. Krste Bogoeski
Кирилична верзија на написот
БОГОЕВСКИ, Мите