BLAGOSOSTOJBA – poim shto se odnesuva na kvalitetot na zhivotot na lugjeto (v. Kvalitet na zhivot). Problemot na blagosostojbata e povrzan so eden cel pravec vo ekonomskata nauka – ekonomija na blagosostojbata. Vo fokusot na vnimanieto na ovaa nauchna disciplina e blagosostojbata na poedinecot. Zbirot na blagosostojbata na site poedinci vo opshtestvoto ja dava t.n. opshtestvena blagosostojba. Ekonomijata na blagosostojbata, vo sushtina, se sveduva na dva koncepta: 1) konceptot na ekonomskata efikasnost i 2) konceptot na distribucijata na dohodot. Konceptot na ekonomskata efikasnost vo osnova se odlikuva so pozitivistichki pristap i se odnesuva na „goleminata na pitata”, dodeka konceptot na distribucijata na dohodot vo osnova se odlikuva so normativistichki pristap i se odnesuva na „raspredelbata na pitata”. So cel shto e mozhno povekje da se oddelat konceptite na ekonomskata efikasnot i na distribucijata na dohodot, ekonomistite ja koristat t.n. Pareto efikasnost, spored koja distribucijata e Pareto efikasna dokolku nitu edna redistribucija na dobrata ne vodi do podobruvanje na sostojbata na edni lica, bez pritoa da se vloshi sostojbata na drugi lica. Vo RM nivoto na blagosostojbata najchesto se meri preku indeksot na chovekoviot razvoj, kako i so dohodovnite (monetarnite) merila na siromashtijata, kako shto se glavniot zbiren indeks i indeksot na dlabochinata na siromashtijata. Spored indeksot na chovekoviot razvoj, Makedonija se naogja vo grupata zemji so sredno nivo na blagosostojba (v. chovekov razvoj), dodeka dohodovnite merila na siromashtijata pokazhuvaat postoenje na golemi dispariteti vo kvalitetot na zhivotot na lugjeto (v. siromashtija). LIT.: D. Begg et al. (2000): Economics, sidjth edition, McGranj-Hill, 257-277. D. E.
Кирилична верзија на написот
БЛАГОСОСТОЈБА