BAKARNO VREME . ( eneolit lat. cuprum – bakar, grch. λiθος ‡?kamen) – kulturno-istoriski period shto ja oznachuva pojavata i obrabotkata na prviot metal, bakarot (→ IV–Ⅲ milenium pr. n.e.). Dosta dolgo trael, taka shto negovata evolucija se odvivala vo tri fazi, obelezhani kako ran, sreden i docen eneolit. Pochetocite mu se sovpagjaat so vremeto na t.n. golemi migracii na indoevropskite narodi, koi, poradi promenite na klimatskite uslovi vo stepsko-karpatskite predeli, vo branovi se raseluvale vo razni pravci. Kon Sredna Evropa tie bile intenzivni i dolgotrajni. Taka, vo eden od niv (preku Oltenija i Dolnoto Podunavje) tie navlegle i vo balkanskiot prostor shto predizvikalo nemiri kaj naselenieto, prostorni pomestuvanja, pa duri i etnokulturni promeni. Vo Makedonija ostatoci od eneolitski naselbi se otkrieni na naogjalishtata: Bakarno Gumno, shuplevec i Crnobuki vo Pelagonija; Ustje na Drim vo Struga; Skopsko Kale vo Skopje; Kostoperska Karpa kaj s. Mlado Nagorichane, Kumanovsko; Pilavo kaj s. Burilchevo, Kochansko; kako i Gradishte vo s. Grad, Delchevsko. Iako s” ushte nedovolno istrazheno, potekloto na negovite nositeli se vrzuva za populaciite od Bubanj-Salkuca-Krivodol kulturniot kompleks vo Jugoistochna Evropa. Vo makedonskata i balkanskata arheologija e poznat kako shuplevec – Bakarno Gumno kulturna grupa, shto pretstavuva sinonim za negoviot kulturen karakter. LIT.: Milutin Garashanin – Dragica Simoska, Kontrolni iskopuvanja na shuplevec i nekoi problemi na grupata shuplevec-Bakarno Gumno, „Maced. acta archaeol.“, 2, 1976; Nikola Tasikj, Bubanj-Salkuca-Krivodol kompleks, PJZ, Ⅲ, Sarajevo, 1979; Irena Nasteva-Kolishtrkoska, Eneolit (vo Makedonija), AKRM, 1, 1994, 43. V. S.
Кирилична верзија на написот
БАКАРНО ВРЕМЕ