AMERIKANSKO-MAKEDONSKI VRSKI I ODNOSI. Zapochnuvaat kako trgovski vo 1776 g. Prvata politichka aktivnost SAD ja prezemaat na Carigradskata konferencija (1876/1877) kako predlog za avtonomija na Makedonija. Prv indirekten kontakt so makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvizhenje vospostavuvaat po povod kidnapiranjeto na protestantskata misionerka Elen Marija Ston (Ellen Maria Stone), zaedno so Katerina Stefanova–Cilka (septemvri 1901 – mart 1902). SAD ne se angazhiraat Mis Ston vo nastanite povrzani so Ilindenskoto vostanie, nitu vo sproveduvanjeto na reformite, no ja poddrzhuvaat britanskata politika vo interes na Makedonija. Vo balkanskite vojni se vozdrzhuvaat od neposreden angazhman, no stavot na SAD vo odnos na Bukureshkata konferencija e „celosna gragjanska i verska sloboda za zhitelite na oblastite shto bi potpadnale pod suverenitetot na koja bilo od pette sili”. Vo Vtorata svetska vojna voena misija na SAD e akreditirana pri Gsh na NOV i POM. shefot na misijata, major Dikenson (Dickenson) drzhi govor na Prvoto i na Vtoroto zasedanie na ASNOM, kako izraz na de facto priznavanje na novosozdadenata makedonska drzhava. Procesot na iseluvanje Makedonci vo SAD zapochnuva vo ⅩⅠⅩ v. i prodolzhuva do denes. Prvoto makedonsko iselenichko drushtvo se formira vo 1899 g. vo Nord Adams (Masachusets). Vo 1920 g. na sobirot vo Fort Vejn (Indijana) makedonskite organizacii se obedinuvaat vo MPO, chie rakovodenje vo 1924 g. e prezemeno od antimakedonski (probugarski) sili, poradi shto vo 1931 g. vo Geri (Indijana) se formira nova makedonska politichka organizacija – Makedonski naroden sojuz (MNS) chija cel e so sopstveni sili i sredstva da ja pomaga borbata za konstituiranje na Makedonija kako nezavisna drzhava. MNS funkcionira do 1949 g. Prvata makedonska crkovna opshtina se formira vo 1961 g. (Geri). Vo vtorata polovina od ⅩⅩ v. makedonskite emigranti se seriozno etablirani vo ekonomskiot, politichkiot, kulturniot i sportskiot zhivot na SAD. Vo 1963 g., po katastrofalniot zemjotres vo Skopje, pripadnici na Armijata na SAD uchestvuvaat vo negovata izgradba (ul. „Ruzveltova”, „DJon Kenedi” itn.). Vo 90-tite godini od ⅩⅩ v. SAD vo RM uchestvuvaat so sopstven kontingent vojnici vo misijata UNPROFOR/UNPREDEP kako izraz na de facto priznavanje na RM. Kancelarija za vrski na SAD vo Skopje se otvora vo dekemvri 1993 g. SAD ja priznavaat RM na 8. Ⅱ 1994 g. pod referencata „Poraneshna Jugoslovenska Republika Makedonija”. Diplomat-ski odnosi se vospostavuvaat na 13. IX 1995 g. Prvata ambasada na RM vo SAD se otvora na 25. IX 1995 g., a prviot konzulat na 15.Ⅱ 1996 g. Prv vonreden i opolnomoshten ambasador na SAD vo RM e Kristofer Hil (Christopher Hill). Prv vonreden i opolnomoshten ambasador na RM vo SAD e LJubica Achevska. Od fevruari 1994 do juni 2003 g. komunikacijata na SAD so RM se odviva pod privremenata referenca PJRM, vo soglasnost so odredbite sodrzhani vo Rezolucijata 817/93 na Sovetot za bezbednost na OON. Na 30. Ⅵ 2003 g. vladite na SAD i na RM skluchuvaat Dogovor za predavanje lica na Megjunarodniot krivichen sud (12. XI 2003), vo koj se upotrebuva imeto Makedonija, odnosno Vlada na Makedonija vo svojstvo na opolnomoshten organ za skluchuvanje na Dogovorot. Od 4. XI 2004 g., so odluka na pretsedatelot na SAD DJordj Bush, SAD $ se obrakjaat na RM pod ustavnoto ime. IZV.: Manol Pandevski, Aferata Mis Ston niz amerikanskata diplomatska prepiska, Odbrani dela, 4, Skopje, 1981.LIT.: Mihajlo Minoski, SAD i Makedonija 1869-1919; Viktor Gaber, Za makedonskata diplomatija, Skopje, 2002; Svetomir shkarikj, Makedonija na site kontinenti, Skopje, 2000. T. Petr.
Кирилична верзија на написот
АМЕРИКАНСКО-МАКЕДОНСКИ ВРСКИ И ОДНОСИ