AVSTRISKO-OSMANLISKITE VOJNI I MAKEDONIJA VO ( – ⅩⅧ vek vo vremeto na vojnata od 1683 g. na sojuzot „Sveta liga”, juzhnoto krilo na avstriskata vojska kon krajot na septemvri 1689 g. prodrelo vo severniot del na Makedonija, kade shto izbuvnalo vostanie predvodeno od martolozbashijata Karposh so okolu 3.000 vostanici i bunt na Ivo SHtipjanecot so okolu 500 vostanici. Vo pochetokot na 1690 g. avstriskata vojska bila porazena kaj Kachanik i prisilena na povlekuvanje. Vo vremeto na vojnite (1716-1718 i 1737-1739), ohridskiot arhiepiskop Joasaf Ⅱ vospostavil tajni vrski so Avstrija, no ne uspeal da ja pridobie Habzburshkata monarhija za osloboduvanje na Makedonija i drugite hristijanski zemji na Balkanot pod vlasta na Osmanliskata drzhava. Vo Avstro-osmanliskata vojna (1788-1791) vo dobrovolechkite odredi (frajkori) se vkluchile povekjemina Makedonci od Mavrovsko-rekanskiot kraj, Debar, Ohrid i drugi mesta na Makedonija. Nekoi se steknale so visoki voeni chinovi. Vo ⅩⅠⅩ v., vo vremeto na krizata 1875-1878 i potoa Habzburshkata monarhija vodela politika na zadrzhuvanje na Makedonija pod vlasta na Osmanliskata drzhava za zachuvuvanje na nejzinata teritorijalna celost. LIT.: Joseph von Hammer, Historija Turskog/Osmanskog carstva, tom 2 i 3 (Prijevod i struchna redakcija Nerkez Smailagikj), Zagreb, 1979; D-r Dushanka BojaniÊ, Ustanak Karposha 1689. godine, Makedonski oruzhani ustanak protiv Turaka u doba Austroturskog rata krajem 17. veka, „Vesnik”, 17, Vojni muzej, Beograd, 1971. M. Zdr.
Кирилична верзија на написот
АВСТРИСКО-ОСМАНЛИСКИТЕ ВОЈНИ И МАКЕДОНИЈА ВО